Kot je po srečanju s predstavniki manjšine pojasnil Pahor, so mu še enkrat povedali, da ni dvoma o dobrih namenih, željah deželnega glavarja glede umestitve slovenske narodne skupnosti v deželno ustavo, toda tako zapisana 5. in 7. člen, zlati 5. člen, ki omenja zgolj nemški jezik, zanje ta hip nista sprejemljiva.

Toda hkrati so tako oni, kot za njimi predsednik, izrazili močno upanje v dialog in iskanje takega kompromisa, ki bo sprejemljiv tudi zanje. Pri tem je Pahor poudaril, da bo Slovenija zaradi svojih notranje ustavnih obveznosti za skrb za manjšine v zamejstvu, kot zaradi mednarodnopravne pravice, da to počne tudi na avstrijskem Koroškem, poslušala glas narodnih manjših in bo, kolikor bo to potrebno, pomagala pri iskanju takega kompromisa, ki bo sprejemljiv za vse strani. Iz svojih izkušenj namreč ve, da pisanje ustavnih tekstov ni lahek in enostaven proces. A Pahor verjame, da se bodo našle primerne rešitve.

Kot je pojasnil, sta v tem duhu končala tudi pogovor z deželnim glavarjem. Po njegovih besedah je strateški interes Slovenije, avstrijske Koroške in Avstrije, da smo dobri sosedi in v prid obeh skupnosti rešujemo vsa odprta vprašanja. “To morda nikoli doslej ni bilo tako pomembno, kot utegne biti odslej. Stvari v Evropi, vsaj za tiste, ki vanjo verjamejo, ne gredo najbolj po naših načrtih,” je dejal Pahor, ki je poudaril, da zdaj potrebujemo medsebojno zaupanje, iskrenost, kompromisno reševanje problemov, močno zavezništvo, ki bo dve proevropski državi držalo skupaj kot zaveznici.

Kaiser je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA poudaril, da je omenjeno “debata, ki bi se ji rad izognil”, a dodal, da navedba nemščine v ustavi “ni nič novega” in se pri tem skliceval na zvezno ustavo. “Zdaj gre za to, da odpravimo bojazni pri vseh tistih, ki verjamejo, da pomeni ta formulacija tudi omejevanje ali da je povezana z zmanjšanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem”. Kot pravi, je pomembno, da nova ustava ne dopušča manevrskega prostora za napačno interpretacijo.