Pahor je poudaril, da bo digitalna transformacija kmalu vplivala na vse vidike družbenega življenja v svetu, doslej pa je bilo to najbolj vidno v globalni ekonomiji. Opozoril je na podatek ameriškega ministrstva za delo, da bo 65 odstotkov današnjih študentov v najbolj razvitih državah zaposlenih na delovnih mestih, ki trenutno sploh ne obstajajo.

Digitalna transformacija bo prinesla rešitve za doslej nerešljive probleme, vendar pa bo prinesla tudi nove probleme in poglobila izzive človeštva. Na prvem mestu so to neenakosti, kar se ne nanaša le na socialno pravičnost, ampak tudi na svetovni mir.

Svet še ne razume tradicionalnih vzrokov za uporabo sile med državami in znotraj njih, kaj šele, da bi se jih bil sposoben znebiti. Ob tem so tu že novi izzivi, kot na primer, kako regulirati tehnološki napredek, da bo koristil vsem.

Informacijska revolucija je tlakovala pot globalnemu zavedanju o družbenih neenakostih, kar je po Pahorjevem mnenju eden glavnih vzrokov konfliktov v družbah in mednarodni skupnosti. Globalizacija transformacije je tako hitra, da se bodo morali ZN z njo aktivno ukvarjati. “Na začetku bodo ovire, vendar pa nas bo zgodovinska nujnost prisilila k skupnim prizadevanjem,” je dejal Pahor.

Dokaz uspešnosti skupnih prizadevanj so učinkovite regulacije na področju podnebnih sprememb. “Prav mogoče je, da je bil eden od elementov uspeha dejstvo, da so podnebne spremembe velik dejavnik globalne migracije. Dokler migracije niso regulirane, bodo še naprej povzročale enega največjih svetovnih varnostnih problemov,” je dejal Pahor.

Najbolj bistveno pa je mirno reševanje konfliktov, kjer Združeni narodi po Pahorjevih besedah niso dovolj učinkoviti in se morajo prilagoditi novim okoliščinam in novemu ravnotežju moči, saj bodo v nasprotnem primeru tvegali postavitev na stranski tir. “Uporaba sile kot skrajnega sredstva reševanja konfliktov brez potrebne podpore ZN – na primer v vojni proti terorizmu – lahko povzroči zaton politične in varnostne arhitekture, vzpostavljene po koncu druge svetovne vojne.”

Slovenija je ponosna na kandidaturo bivšega slovenskega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja ZN in Pahor je trdno prepričan, da gre za trdnega in kredibilnega kandidata ter da je čas za generalnega sekretarja iz skupine Vzhodna Evropa.

Slovenijo je predstavil kot pametno, zeleno in ravno prav veliko državo, ki je lahko vzor z različnih vidikov, obenem pa zagovarja demokracijo, enakopravnost in mirno reševanje sporov ob spoštovanju mednarodnega prava in načel. “Našo skupnost narodov smo zgradili na spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti pravic posameznikov ter njihovih človekovih pravic. Te dolžnosti moramo imeti vedno v mislih, če želimo, da naše družbe cvetijo.”

Slovenija bo ta načela promovirala znotraj ZN kot članica Sveta ZN za človekove pravice in kandidatka za predsedovanje v letu 2018, kot članica Mreže za človekovo varnost, kot članica različnih neformalnih skupin znotraj ZN in drugih regionalnih organizacij in skupin.

“Po resnično prelomnem zadnjem zasedanju Generalne skupščine je sedaj čas, da začnemo uresničevati agendo trajnostnega razvoja 2030, ki skupaj s pariškim podnebnim sporazumom prinaša kažipot in vizijo za trajnejšo prihodnost planeta in blaginjo za ljudi.”

“Še naprej si bomo prizadevali za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Naše dejavnosti bodo v času tega zasedanja Generalne skupščine potekale znotraj Organizacije za hrano in kmetijstvo,” je dejal Pahor in dodal, da bodo resolucijo predvidoma predstavili v času 72. zasedanja Generalne skupščine. Slovenija verjame, da je večja skrb za čebele potrebna za varnost prehrane in trajnostni razvoj.

Govor je sklenil z zahvalo generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu, ki se konec leta po dveh mandatih poslavlja s položaja.