Dodali so, da je obisk predsednika v Egiptu in Jordaniji nadaljevanje turneje v bližnjevzhodnih državah, tako tistih z večinsko šiitsko kot tistih z večinsko sunitsko muslimansko ločino.
Turnejo je Pahor začel prejšnji teden v Iranu, sklenil pa naj bi jo z obiskom v Turčiji. O skorajšnjem uradnem obisku v Turčiji, kamor ga je pred kratkim povabil predsednik Recep Tayyip Erdogan, se predsednik Pahor še posvetuje z voditelji EU in nekaterih držav članic.
S turnejo si želi Slovenija, kot so poudarili v predsednikovem uradu, ustvariti tudi jasnejšo sliko o možnih poteh za ureditev bližnjevzhodnih razmer po mirni poti. Te razmere namreč botrujejo neprekinjenemu begu migrantov iz tega dela sveta v države EU.
Obiska v Jordaniji in Egiptu bosta pomembna tudi za okrepitev gospodarskega sodelovanja, med aktualnimi zunanjepolitičnimi temami pa bodo v ospredju razmere v Libiji, Siriji, Iraku, Jemnu, bližnjevzhodni mirovni proces, sodelovanje v boju proti terorizmu in radikalizaciji ter migracije.
Predsednika bo na obisku v obeh državah poleg gospodarstvenikov spremljal tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Jordanija, kot so poudarili v predsednikovem uradu, predstavlja steber stabilnosti v nemirni regiji in konstruktiven dejavnik v reševanju regionalnih sporov ter je tudi pomemben partner v boju proti vsem oblikam terorizma.
V Jordaniji se bo Pahor sestal s kraljem Abdulahom II., ki je Slovenijo obiskal leta 2008, s predsednikoma obeh domov parlamenta ter s predsednikom vlade.
Udeležil se bo tudi slovensko-jordanske poslovne konference in obiskal begunsko taborišče Za’atari.
Jordanija se sooča z velikim navalom beguncev, predvsem iz Sirije. Po nekaterih podatkih naj bi jih bilo kar dva milijona in pol in država je po podatkih urada visokega komisariata ZN (UNHCR) v vrhu držav sprejemnic beguncev.
Blagovna menjava med Slovenijo in Jordanijo je skromna in je lani znašala le okoli deset milijonov evrov, pri čemer je skoraj celotno vsoto predstavljal slovenski izvoz v Jordanijo.
Pahor bo po Jordaniji kot prvi slovenski predsednik obiskal še Egipt, ki, kot so poudarili v predsednikovem uradu, zaradi svoje zgodovinske vloge, geografskega položaja in dejstva, da ima med arabskimi in bližnjevzhodnimi državami največ prebivalcev, ostaja najpomembnejši politični in varnostni akter arabskega sveta ter s tem ključni dejavnik stabilnosti na Bližnjem vzhodu.
V Kairu bo slovenskega predsednika z uradnimi častnimi sprejel predsednik Abdel Fatah al Sisi.
Nekdanji general Al Sisi je zmagal na volitvah po strmoglavljenju predsednika Mohameda Mursija, ki je na oblast prišel po padcu režima dolgoletnega egiptovskega voditelja Hosnija Mubaraka leta 2011.
Slovenski predsednik se bo po napovedih srečal tudi z egiptovskim premierjem Šerifom Ismailom in predsednikom parlamenta Alijem Abdelom Alom.
Položil bo tudi venec na grob nekdanjega egiptovskega predsednika Anvarja Sadata ter postal pred spominskim obeležjem aleksandrinkam.
V okviru uradnega obiska v Egiptu bodo odprli tudi razstavo v spomin slovitemu arhitektu slovenskega rodu Antonu Laščaku, ki je v Kairu in Aleksandriji zapustil impresivno kulturno dediščino.
Pahor je Egipt že obiskal, in sicer leta 2009 kot premier, istega leta pa je bil na obisku v Sloveniji tedanji egiptovski predsednik Mubarak.
Tudi v Kairu bo potekala poslovna konferenca. Organiziralo jo bo Združenje gospodarskih zbornic in bo namenjena mreženju slovenskih in egiptovskih podjetij.
Lani je blagovna menjava med Slovenijo in Egiptom znašala dobrih 85 milijonov evrov, od tega je slovenski izvoz znašal 43 milijonov. Do konca avgusta letos pa je blagovna menjava med državama dosegla 55 milijonov evrov.
Blagovna menjava je po letu 2010, ko je presegla 90 milijonov evrov, padla. Najnižja je bila leta 2011, ko je znašala le 52 milijonov evrov, odtlej pa spet stalno narašča.
Kot je v pogovoru za časnik Dnevnik dejal egiptovski veleposlanik v Sloveniji Jusef Diaeldin Mekavi, gospodarski odnosi med Slovenijo in Egiptom niso na takšni ravni kot odlični politični odnosi in blagovna menjava je nižja od pričakovanj.
Veleposlanik velik potencial vidi za slovensko živilsko-predelovalno industrijo, saj Egipt večino hrane uvozi, pa tudi pri gradnji nove prestolnice in razvojnih projektih v zgornjem Egiptu.
Egiptovsko podjetje El Sewedy Electric je lastnik kranjskega Iskraemeco, letos spomladi pa je Slovenijo obiskala delegacija gospodarstvenikov iz Egipta, ki sodelovanje s slovenskim gospodarstvom vidijo predvsem na področju strojev in opreme za lesnopredelovalno industrijo, rudarstva, inženiringa, notranje opreme ter okoljevarstva.
Egipt je priljubljena destinacija za slovenske turiste, se je pa njihovo število v zadnjih letih zaradi negotovih razmer v državi in širše v regiji precej zmanjšalo.
