Mandatno-volilna komisija je na nujni seji sklenila državnemu zboru predlagati, naj doktorje prava Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika izvoli za ustavne sodnike. V ZL so bili kritični predvsem do kandidature Jakliča, medtem ko so v koaliciji in v SDS ocenjevali, da gre pri vseh za kandidate, ki jim s strokovnega vidika ni mogoče ničesar očitati. Kandidaturo Accetta in Pavčnika je podprlo 17 članov komisije, proti ni bil nihče, kandidaturo Jakliča in Kneza pa 16 članov, eden je bil proti. Generalna sekretarka urada predsednika republike Nataše Kovač je povedala, da je Pahor pred dokončno izbiro opravil veliko formalnih in neformalnih posvetovanj o kandidatih. Po njegovem gre za kandidate, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje in strokovna merila ter da so primerni za ustavne sodnike. Glede dolžine postopka izbire je dejala, da je predsednik republike prepričan, da gre za eno najuglednejših funkcij v državi, zato si je treba pri izbiri vzeti dovolj časa za razmislek, da imajo kandidati tudi realne možnosti za izvolitev, in preprečiti, da ne bi prišlo do položaja, da bi moral DZ glasovati o več kandidatih. Vsi kandidati se bodo do torka predstavili javnosti, je povedala. ZL je zmotila predvsem kandidatura Jakliča. Temeljno načelo je, da so ustavni sodniki najboljši strokovnjaki, predvsem pa osebe, ki imajo določeno avtoriteto ter izkazujejo neodvisnost in nepristranskost. Vsega tega Jaklič nima, je menil Matej T. Vatovec. Očital mu je enega izmed tvitov in udeležbo na protestu pred vrhovnim sodiščem zaradi zadeve Patrie. Janija Möderndorferja (SMC) je zmotilo takšno "vnaprejšnje označevanje kandidatov in poskusi njihove diskreditacije samo zato, ker je nekdo nekoč dal neko izjavo". Vse, kar je naredil Jaklič, je bilo, da je pred sodiščem povedal na glas, da meni, da gre za kršenje človekovih pravic, in to je vse, je dejal Möderndorfer in dodal, da ne vidi razloga, zakaj ne bi smel izraziti svojega mnenja. "Priče smo omalovaževanju posamezn