Po ocenah glavnega tajnika SD, ki je podprla Pahorja, je bilo pri tokratnem izbiranju predsednika republike veliko negativne kampanje, ne samo glede predsednika republike, ampak nasploh stanja v državi, pri čemer je bila vsa krivda pripisana Pahorju. To, da je dobil volitve, po besedah Levaniča pomeni, da je vzdržal in da je njegova ključna naloga, da ljudi še najprej združuje.
Evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon pa je kampanjo označila za pošteno, saj da ni bilo pretirano nizkih udarcev. Izpostavila je nizko volilno udeležbo, ki je po njenem mnenju razlog za razmislek.
Fajonova si lahko, kot je dejala za STA, v luči izzivov na področju zunanje politike ob Pahorjevi zmagi oddahne. Na tem področju namreč po njenem mnenju potrebujemo izkušenega politika, kar Pahor nedvomno je. Strinja se, da je EU na kritičnem razpotju, negotova je prihodnost. “Potrebovali bomo zelo jasno Slovenijo, s strateško držo, odločno zunanjo politiko in podobo države tudi na mednarodnem parketu, da bomo znali uveljavljati svoj glas,” je pojasnila in ocenila, da je Pahorjeva zmaga zmaga moderne politike, ki bo zagovarjala povezovanje in sodelovanje. To je namreč na evropskem parketu danes še posebej pomembno, je dodala.
Pahor je v razdeljenosti slovenske družbe po njenem mnenju pokazal novo pot v sodelovanju, povezovanju in strpnosti. Po besedah Fajonove morajo politiki stremeti k temu, da je Slovenija varna, svobodna in strpna država in da smo kot taki močni v povezani Evropi.
Tudi sama podobno kot Pahor ocenjuje, da si mora Slovenija prizadevati, da pristane v skupini bolj razvitih evropskih držav, če se bo morala o tem v prihodnje odločati. “Za nas je ključnega pomeni močna in enotna Evropa,” je prepričana Fajonova.
Poslanec in podpredsednik stranke DeSUS, ki je podprla Pahorja v volilni tekmi, Tomaž Gantar ocenjuje, da je bila kampanja na videz lažja, kot je bila v resnici. Po njegovem mnenju je bilo veliko zahtevnih razgovorov in dogovorov predvsem v zakulisju, kar da je obremenjevalo kampanjo. “Tako da so bili ljudje v veliki meri razdeljeni,” je dejal, a izpostavil zadovoljstvo nad rezultatom. Slednji je po njegovem mnenju bolj pomemben, kot je morda videti v prvem trenutku.
V kampanji je bilo veliko govora tudi o izrekanju predsednika države, saj je Pahorju protikandidat očital, da bi se lahko večkrat oglasil pri perečih vprašanjih. Kot je dejal Gantar, je težko najti pravo mero pri tem, torej “da se ne oglašaš za vsako stvar in da se ne oglašaš tam, kjer v resnici ne moreš vplivati”. V kampanji je bila funkcija predsednika republike po Gantarjevem mnenju velikokrat preveč poudarjena kot tista, ki ima lahko izredno velik vpliv.
Čeprav ima predsednik v skladu z zakonom relativno malo konkretnih pooblastil pri stvareh, o katerih je bilo govora v kampanji, pa Gantar ne želi podcenjevati njegove vloge. Po njegovih ocenah ima predsednikova beseda veliko težo in prepričan je, da bo Pahor znal izbrati tiste trenutke, ko se bo treba oglasiti ali vsaj usmeriti razpravo v pravo smer.
Delni neuradni izidi nedeljskega glasovanja kažejo, da je za aktualnega predsednika republike Pahorja glasovalo 373.877 oziroma 52,94 odstotka volivcev, za kamniškega župana Marjana Šarca pa 332.366 oziroma 47,06 odstotka volivcev.
