Termin pametne vasi, s katerim je včeraj v šaleško lokalno skupnost stopil evropski poslanec Franc Bogovič, na prvi pogled ni veliko obetal. Pamet je namreč nekaj, česar so na podeželju že pred stoletji imeli v izobilju, saj so znali prisluhniti naravi in navodilom prednikov. Po drugi strani pa je že čas industrializacije pokazal, da tisti, ki ni v koraku z najnovejšimi odkritji, dela več za manj. "Trenutno je kmet odvisen od nafte. Kaj pa, če ne bi bil več odvisen od nje? Kaj, če bi vsak doma proizvajal elektriko na sonce, veter, vodo? Kaj, če bi imel doma avtonomni traktor, ki bi torej samostojno lahko delal 24 ur na dan? Zemljo bi lahko obdelal petim kmetom skupaj," je praktični pomen pametnih vasi opisal Matej Čer, ustanovitelj podjetja Avant car in idejni vodja projekta souporabe električnih vozil Avant2Go. "Ka,j če bi senzorji v zemlji bili povezani z vremenskimi podatki? Mreža proti toči, denimo, bi se sama razvila še pred točo. Vse to so pametne rešitve. In tisti, ki se bo vanje prvi preoblekel, bo imel moč. Mala Slovenija se lahko hitro preobleče. Največji sovražnik tukaj je lahko le neznanje." Z droni za več pridelka Praktično moč novega znanja je še drugače opisal izvršni direktor "živilskega laboratorija" Datalab Argo Andrej Mertelj. "Kmetijstvo je zadnja panoga, kjer se digitalizacija še ni zgodila. Že dvanajst let poznamo samovozeče traktorje, variabilno žetev. To na primer s pridom uporabljajo vinogradniki v Španiji. Dron posname vegetacijski indeks, na podlagi teh podatkov pa splanirajo traktor, da potrga le grozdje podobne kvalitete." Še podrobneje je primer pameti na podeželju poskušal predstaviti s čebelami. V pametni vasi namreč nihče ne bo škropil s pesticidi tam in v času, ko se v bližini pasejo čebele. "Koristi imata obe strani. Znano je, da čebele bistveno zvišajo pridelek; pri malinah celo do 81 odstotkov. V Ameriki nekateri pridelovalci čebelarjem celo plačajo po 400 dolarjev, da v njihovi bližini postavijo panj. Tudi za potrošnike je dobro