ILO v novem poročilu o tem, kako je covid-19 vplival na trg dela, ugotavlja, da je bilo lani izgubljenih toliko delovnih ur, kot bi jih opravilo 255 milijonov zaposlenih za polni delovni čas. To je približno štirikrat več, kot je bilo izbrisanih delovnih mest v času globalne finančne krize leta 2009, na spletni strani poročilo povzema organizacija.
V svojo raziskavo je sicer zajela tako skrajšan delovni čas pri določenih zaposlenih kot samo zapiranje delovnih mest – slednje je prizadelo 114 milijonov ljudi.
81 milijonov ljudi oz. 71 odstotkov tistih, ki so ostali brez zaposlitve, je zabeleženih v obliki neaktivnosti, ne brezposelnosti. To pomeni, da so ljudje zapustili trg dela bodisi ker niso bili sposobni delati, denimo zaradi pandemičnih omejitev, ali pa so enostavno nehali iskati zaposlitev. “Če upoštevamo le brezposelnost, to drastično zmanjša vpliv covida-19 na trg dela,” so navedli v ILO.
Globalni prihodek delavcev (brez upoštevanja vladnih podpor) je upadel za 8,3 odstotka, kar je enako 3700 milijard dolarjem ali 4,4 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).
ILO nadalje ugotavlja, da je pandemija močneje prizadela delavke od delavcev. Ženske so izgubile pet odstotkov delovnih mest, moški pa 3,9 odstotka. Zlasti je več žensk kot moških zapustilo trg dela in pristalo med neaktivnimi.
Nadpovprečno so bili prizadeti tudi mladi, tako pri izgubi delovnih mest, odhodu s trga dela ali pri odlašanju z vstopom na ta trg. Izguba zaposlenosti pri mladih (15 do 24 let) je bila 8,7-odstotna, pri odraslih pa 3,7-odstotna. Po oceni ILO je tako bojazen, da bomo imeli “izgubljeno generacijo”, še kako resna.
Najbolj prizadeti sektorji so bili sektorji nastanitve in hrane, kjer se je zaposlenost znižala za več kot 20 odstotkov, sledila sta prodaja na drobno in predelovalna industrija. Medtem se je zaposlenost v informacijski in komunikacijski tehnologiji ter financah in zavarovanju v drugem in tretjem četrtletju lani povečala. Poročilo ILO kaže na verjetnost, da bodo najbolj prizadeti sektorji tudi najpočasneje okrevali, kar predstavlja veliko tveganje za poglabljanje neenakosti.
ILO je sicer za letošnje leto pripravil tri scenarije. Osnovni scenarij, ki temelji na oktobrskih napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v zvezi z okrevanjem svetovnega gospodarstva, predvideva, da bo letos, glede na zadnje četrtletje 2019, izgubljenih tri odstotke delovnih ur, kar je enako 90 milijonom delovnih mest. Pesimistični scenarij predvideva 4,6-odstotni padec, optimistični pa 1,3-odstotnega.
“Znaki okrevanja, ki jih vidimo, so spodbudni, a so hkrati krhki in zelo negotovi. Zapomniti si moramo, da nobena država ali skupina ne more okrevati sama,” je poudaril generalni direktor ILO Guy Ryder.
