Dolgoletni karierni diplomat Šuc je prevzel vodenje veleposlaništva v Zagrebu v začetku oktobra lani v času ohlajenih političnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Mandat v Zagrebu je začel, ko sta bili državi v pričakovanju odločitve Sodišča EU v Luxembourgu glede tožbe, ki jo je Slovenija sprožila proti Hrvaški zaradi zavračanja izvajanja arbitražne sodbe o meji.

Medtem je sodišče slovensko tožbo zavrnilo, odnosi med državama pa so se od pomladi intenzivirali, kar se je pokazalo v vrsti srečanj najvišjih državnih predstavnikov.

“Paradoksalno je, ampak angažma obeh držav pri reševanju pandemije je sprostil odnose. Pokazalo se je, koliko skupnega imata. Ko smo se začeli zapirati, smo opazili, kakšen vpliv je to imelo na življenje ljudi v obeh državah,” je izpostavil izkušen slovenski diplomat, ki je pred tem vodil slovensko stalno predstavništvo pri uradu ZN v Ženevi. V preteklosti je bil med drugim veleposlanik na Švedskem in generalni konzul v New Yorku.

“To sodelovanje in reševanje nujnih vprašanj, povezanih s covidom-19, je našo dolgoletno ujetost v vprašanje meje med državama na nek način postavilo v drugo luč, odprlo je drugačno percepcijo. Zdaj se pogovarjamo o sodelovanju na stičnih točkah, o zdravstvenih ukrepih za zajezitev virusa, gospodarskem sodelovanju in medčloveških odnosih ob meji,” je povedal Šuc.

“Nenazadnje so k sprostitvi prispevale politične spremembe. Imamo novo vlado v Sloveniji, potem pa so bile julija tudi parlamentarne volitve na Hrvaškem. Občuti se sinergija med vladama, ki tudi prispeva k dobremu sodelovanju,” je izpostavil.

Na vprašanje, ali se je nekoliko povrnilo tudi medsebojno zaupanje med politiki obeh držav, saj je na primer hrvaški premier Andrej Plenković zaradi nedavnega obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea premierja Janeza Janšo prosil, naj zastopa Hrvaško na zasedanju Evropskega sveta, je Šuc odgovoril, da gre za “naravno stanje stvari”.

“Naravno je, da državi, ki sta članici EU in Nata, gradita medsebojno zaupanje. Skozi to zaupanje je treba iskati čim več skupnih točk. Zdi se mi precej naravno, da je Plenković, ko je moral predčasno zapustiti sejo v Bruslju, prenesel pooblastila na Janšo,” je dodal Šuc.

Sprostitev odnosov s Hrvaško ne pomeni, da so odprta vprašanja, kot je spor o meji, obstala ob strani, je poudaril. “Ta vprašanja trenutno niso na mizi, a obe vladi o njih premišljata. Ta vprašanja obstajajo in treba jih je rešiti. Vsak spor je rešljiv, če obstajata politična volja in visoka stopnja zaupanja.”

Ali držijo ocene, ki jih je slišati na Hrvaškem, da bodo spore s Slovenijo lažje uredili po prihodu Janše na čelo slovenske vlade? “Po dolgih letih smo prišli do arbitražne sodbe, ki je tukaj, z nami. Obe vladi morata vzpostaviti medsebojno zaupanje, ki bo potem omogočilo nadaljnje korake pri rešitvi tega vprašanja. Treba je najti primeren trenutek. Zaupanje se gradi,” je odgovoril.

Glede možnosti dogovora o arbitražni sodbi je dejal, da je že zgodovina pokazala, da se tudi najbolj zapletena meddržavna vprašanja rešujejo s pogovori.

Pojasnil je, da je treba v iskanje rešitve vključiti vse segmente odločanja v obeh državah, ki potem ustvarjajo sinergijo, ki bo popeljala do rešitve. Napovedal je, da se bosta srečala tudi predsednika obeh parlamentov, ko bodo to dovoljevale epidemiološke razmere. Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković se namreč ta čas nahaja v samoizolaciji zaradi okužbe z novim koronavirusom.

Na vprašanje, ali bi odstranitev slovenskih žičnatih ograj z meje s Hrvaško pomagala okrepiti zaupanje med državama, je veleposlanik odgovoril, da je Slovenija postavila žico zaradi zaščite svojih interesov, predvsem s ciljem okrepljenega nadzora zelene meje in krepitve varnosti prebivalcev, ki živijo ob meji s Hrvaško.

“Ko bodo slovenski varnostni organi ocenili, da ni več toliko ilegalnih prehodov meje, bodo žico tudi odstranili. Zaenkrat ocenjujejo, da žica preprečuje ilegalne prehode migrantov,” je dejal Šuc in izpostavil odlično sodelovanje slovenske in hrvaške policije pri preprečevanju ilegalnih migracij.

Kot je poudaril, je tudi v slovenskem interesu, da bo Hrvaška postala del schengnskega območja, ko bodo v Bruslju ocenili, da je izpolnila vse standarde za varovanje schengnske meje.

Med odprtimi vprašanji je reševanje spora o prenesenih prihrankih nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke. “Pričakujemo, da bodo postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih prenehali v skladu s sporazumom z Mokric, kar pomeni, da se zadeve uredijo v okviru sporazuma o nasledstvu,” je dejal Šuc.

Meni, da ni treba povezovati spora o LB z dejstvom, da na Hrvaškem ni nobene slovenske banke. “Glede na posle in investicije slovenskih podjetnikov bi bilo zelo koristno imeti slovensko banko na Hrvaškem. Nisem pa seznanjen s tem, ali morda potekajo že kakšni pogovori, da bi katera slovenska banka prišla na Hrvaško,” je izjavil.

Izpostavil je, da so gospodarski tokovi med državama v stalnem porastu. Lani je blagovna in storitvena menjava presegla šest milijard evrov. Meni, da morda obstaja napačna slika o tem, da hrvaška podjetja več vlagajo v Sloveniji, a številke kažejo drugače. Vrednost slovenskih investicij na Hrvaškem je preko dve milijardi evrov, kar je nekako dvakrat več kot znašajo hrvaška vlaganja v Sloveniji, je poudaril.

Ko gre za postopek prevzema delnic Mercatorja s strani hrvaške Fortenove grupe, pričakuje, da bodo izpolnjeni pogoji o zastopanosti slovenskih dobaviteljev na trgovskih policah.

Tudi državi sodelujeta pri infrastrukturnih projektih, kot so mostovi čez obmejne reke. “Dogovor o prenovi mostu na reki Dragonji je v zaključni fazi. Pričakujemo, da bo sporazum kmalu tudi podpisan. Resorna ministra sta v stiku in se bosta kmalu srečala, da bi se pogovarjala tudi o drugih projektih,” je napovedal.

Veleposlanik Šuc je dobro seznanjen s težavami, s katerimi se pri uresničevanju svojih pravic srečuje slovenska manjšina na Hrvaškem. Meni, da je stanje v večini slovenskih društev, ki jih je obiskal, zadovoljivo ter da skupaj poskušajo reševati težave, kot so tiste, ki so se pokazale pri zagotavljanju pouka slovenščine v hrvaških šolah.

Na dejstvo, da hrvaška vlada v zadnjem času vse pogosteje izpostavlja potrebo, da bi tudi hrvaška skupnost v Sloveniji dobila status nacionalne manjšine, kar bi lahko postalo novo odprto vprašanje med državama, je odgovoril, da status narodnih skupnosti določata slovenska ustava in deklaracija DZ o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ iz leta 2011. “V okviru tega lahko rešujemo in skrbimo za ohranitev položaja, jezika in kulture hrvaške skupnosti v Sloveniji,” je dejal.

Poudaril je, da ostaja optimist, ko gre za možnost, da bosta državi do konca njegovega mandata na Hrvaškem uredili katero izmed odprtih vprašanj.