V prvih mesecih pandemije je bila glavna skrb zaščita telesnega zdravja, vendar pa je kriza prinesla ogromne duševne obremenitve na velik del svetovnega prebivalstva, so opozorili ZN.

“Po desetletjih zanemarjanja in premajhnega vlaganja v storitve na področju duševnega zdravja je pandemija covida-19 zdaj prizadela družine in skupnosti z dodatnim duševnim pritiskom,” je v videosporočilu dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

“Čeprav je pandemija pod nadzorom, bodo žalost, strah in depresija še naprej vplivali na ljudi in skupnosti,” je dodal.

ZN so pri tem izpostavili duševni pritisk na ljudi, ki se bojijo, da se bodo sami ali njihovi bližnji okužili ali umrli za novim koronavirusom, ki je po svetu zahteval skoraj 300.000 življenj.

Prav tako so opozorili na psihološki vpliv na veliko število ljudi, ki so izgubili ali jim grozi izguba sredstev za preživetje, so bili ločeni od bližnjih ali so trpeli pod strogimi omejitvenimi ukrepi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Vemo, da trenutne razmere, strah in negotovost, gospodarski pretresi – vsi povzročajo ali bi lahko povzročili duševno stisko,” je dejala vodja oddelka za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) Devora Kestel.

Po njenih besedah so posebej ranljivi zdravstveni delavci in reševalci, ki delajo pod ogromnim stresom. Pri tem je izpostavila poročanje medijev, da med zdravstvenimi delavci narašča samomorilnost.

Tudi druge skupine se soočajo z velikimi psihološkimi izzivi, ki jih je prinesla kriza. Otroci, ki ne morejo v šolo, se na primer soočajo z negotovostjo in strahom. Tako kot ženske so tudi otroci bolj izpostavljeni družinskemu nasilju, ker ljudje več časa preživijo doma.

Starejši in ljudje z obstoječimi zdravstvenimi težavami, ki jih virus najbolj ogroža, se soočajo s povečanim stresom zaradi nevarnosti okužbe, so še opozorili ZN.