Katoličani so na Kavkazu zelo majhna manjšina. Tako predstavljajo le 2,5 odstotka prebivalstva v večinsko pravoslavni Gruziji in zgolj 0,01 odstotka prebivalstva v muslimanskem, z nafto in zemeljskim plinom bogatem Azerbajdžanu, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Potovanje bo poglavar rimskokatoliške cerkve začel v Gruziji, kjer se bo v petek sešel z duhovnim vodjo tamkajšnje pravoslavne cerkve, patriarhom Ilijo II., s pripadniki asirske in kaldejske katoliške skupnosti pa bo molil za mir v Iraku in Siriji. Na programu ima tudi srečanje z gruzijskim predsednikom Giorgijem Margvelašvilijem.
V soboto bo nato na stadionu v Tbilisiju daroval mašo, se sešel z lokalno katoliško duhovščino in obiskal center za pomoč invalidom, ki ga upravljajo katoliški misijonarji. Obiskal bo tudi katedralo Svetichoveli iz 11. stoletja v mestu Mcheta nedaleč od Tbilisija, v katerem so Gruzijci leta 317 sprejeli krščanstvo.
Frančišek se bo v Gruziji mudil sredi kampanje za parlamentarne volitve 8. oktobra, a v Vatikanu vztrajajo, da se ne bo vmešaval v tamkajšnjo notranjo politiko.
Iz Gruzije bo papež v nedeljo odpotoval v Azerbajdžan, kjer ga bo pozdravil avtoritarni predsednik Ilham Alijev, ki si je na ponedeljkovem referendumu ob kritikah aktivistov za človekove pravice še utrdil položaj oziroma razširil pristojnosti.
Papež in azerbajdžanski predsednik bosta imela govora v nagrajenem kompleksu svetovno znane, letos preminule arhitektke Zahe Hadid v Bakuju, ki nosi ime po Alijevem očetu, Hajdarju Alijevu, ki je bil na čelu Azerbajdžancev od poznih 60. let minulega stoletja do smrti leta 2003.
V Bakuju se bo papež sešel tudi z vodjo azerbajdžanske muslimanske skupnosti Šejkom-ul-Islamom in velikim muftijem Kavkaza Hadžijem Alahšukurjem Pažazadejem. Prav tako se bo udeležil medverskega srečanja s pravoslavnimi in judovskimi voditelji.
To bo Frančiškovo šestnajsto mednarodno potovanje, sledilo pa bo njegovemu junijskemu obisku v Armeniji. Papež si je sicer želel vse tri države na Kavkazu obiskati v enem zamahu, a so to preprečile napetosti med Erevanom in Bakujem.
Armenija in Azerbajdžan sta že dolga leta v sporu glede Gorskega Karabaha, večinsko armenske enklave znotraj azerbajdžanskega ozemlja. V spopadih, ki so na spornem ozemlju izbruhnili aprila, je bilo ubitih najmanj 120 ljudi. To so bili najhujši spopadi na območju od premirja, s katerim se je leta 1994 končala vojna med nekdanjima sovjetskima republikama.
Vatikanska diplomacija je tradicionalno nevtralna, a Frančišek je na letalu, s katerim se je poleti vračal z obiska v Armeniji, dejal, da se v pogovorih z azerbajdžanskim vodstvom ne bo izognil vprašanju Gorskega Karabaha.
“Dejal bom, da to, da se ne sklene mir glede tega majhnega koščka zemlje – ta ni zelo velik – pomeni nekaj temačnega. In to sporočam vsem, Armencem in Azerbajdžancem. Morda se ne morejo dogovoriti, kako doseči mir, in zato morajo na tem delati,” je konec junija izjavil sveti oče.
Med obiskom v Armeniji je sicer Frančišek stopil na še en spolzek teren, saj je ponovil, da je bil množičen poboj Armencev s strani otomanskih sil v letih 1915 in 1916 genocid. Turčija kot naslednica otomanskega imperija uporabi tega termina ostro nasprotuje.
Gruzijo in Azerbajdžan je pred Frančiškom nazadnje obiskal Janez Pavel II. V Tbilisiju se je mudil leta 1999, v Bakuju pa tri leta kasneje.
Argentinski papež pa bo tudi med potovanjem konec tedna nadaljeval s svojo navado, da na pot povabi kakšnega od povsem navadnih uslužbencev Vatikana. Tokrat ga bo spremljal strežaj iz Svete Marte, vatikanskega gostišča, v katerem Frančišek domuje.
