“Blažena Francisca Marto in Jacinto Marto razglašamo za svetnika, in ju uvrščamo na seznam svetnikov, kot takšna pa ju mora častiti tudi Cerkev,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal papež.
Verniki z vsega sveta so napolnili prizorišče pred cerkvijo, na katerem je prostora za 400.000 ljudi. Okoli 100.000 pa jih je razglasitev pastirčkov za svetnika spremljalo prek velikih zaslonov na okoliških ulicah. Po navedbah Vatikana, ki se sklicuje na lokalne oblasti, je tako dogodek skupno spremljalo 500.000 ljudi, kar je precej manj od pričakovanih 800.000 do milijon.
Trem pastirčkom – Franciscu in Jacinti Marto ter njuni sestrični Lucii dos Santos – se je Marija prvič prikazala 13. maja 1917 nad oljko. Do oktobra 1917 se jim je znova prikazala vsak 13. dan v mesecu. Naročila jim je, naj jo častijo ter molijo in delajo pokoro za grehe. Prikazovanja v Fatimi je Cerkev priznala leta 1930.
Francisca in Jacinto Marto, ki sta bila ob prikazanju stara sedem in devet let, je leta 2000 za blažena razglasil papež Janez Pavel II. Brat in sestra Marto sta bila prva za blažena razglašena otroka v zgodovini Cerkve, ki nista bila mučenca. Francisco je umrl leta 1919 star deset let, Jacinta pa leto dni kasneje v starosti 12 let, oba za špansko gripo. Oba sta pokopana v baziliki v Fatimi.
Tam je pokopana tudi tretja pastirica, Lucia dos Santos, ki je postala redovnica in umrla leta 2005, stara 98 let. Tudi zanjo je že sprožen postopek za beatifikacijo.
Cerkev verjame, da je Marija pastirčkom posredovala tri sporočila, t. i. tri skrivnosti iz Fatime, ki jih je kasneje zapisala Lucia v svojih spominih. Prva je vizija pekla, ki jo verniki vidijo kot poziv k molitvi in obsodbo preganjanja Katoliške cerkve. Druga skrivnost naj bi bila napoved druge svetovne vojne ter vzpona komunistične Rusije.
V tretji skrivnosti, ki jo je Vatikan objavil leta 2000, pa je Marija pastirčkom napovedala poskus atentata na papeža Janeza Pavla II. 13. maja 1981, na obletnico njenega prvega prikazanja v Fatimi. Papež Benedikt je razlago Marijinega sporočila še dopolnil, češ da bi lahko pomenilo tudi trpljenje, ki ga bo morala Cerkev prestati zaradi pedofilskih škandalov.
Janez Pavel II. je bil prepričan, da mu je Devica iz Fatime ob poskusu atentata leta 1981 rešila življenje. Za to se ji je zahvalil tudi z obiskom romarskega središča leta 1982, ko so naboj, ki so ga po napadu potegnili iz njegovega telesa, vdelali v zlato krono tamkajšnjega znamenitega kipa Marije.
Razglasitev pastirčkov za svetnika je bil vrhunec dvodnevnega obiska na Portugalskem, ki ga je papež začel v petek. Ob prihodu ga je sprejel portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, danes pa se je srečal še s premierjem Antoniom Costo.
Že pred slovesnostjo je papež danes nenapovedano sprejel tudi begunsko družino iz Palestine, ki se je v 50. letih 20. stoletja preselila v Irak, od tam pa zaradi vojne leta 2003 še v Sirijo. Po izbruhu sirske državljanske vojne so s čolnom prišli na Lampeduso v Italijo. Zdaj živijo na Portugalskem. Eden od članov te muslimanske družine se je po navedbah enega od Frančiškovih spremljevalcev leta 2015 udeležil tudi maše s papežem na veliki četrtek v Vatikanu. Papež si je tako zaželel, da bi ga ponovno srečal, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Po razglasitvi svetnikov je imel Frančišek še kosilo s portugalskimi škofi, nato pa je odpotoval v Vatikan.
V Fatimi je papež v petek najprej sam molil v kapelici prikazovanj, postavljeni na kraju, kjer se je pastirčkom prikazala Marija. “Prosim za sožitje med vsemi narodi sveta,” je nato dejal v molitvi v portugalščini ter vernike pozval, naj sledijo Francescu et Jacinti. “Tako bomo porušili zidove in premagali meje, šli do najbolj oddaljenih delov ter tam razodeli pravičnost in božji mir,” je dejal.
Vatikanski državni tajnik Pietro Parolin pa je v petek pozno zvečer na velikem trgu sredi romarskega središča vodil nočno mašo.
Frančišek je četrti papež, ki je obiskal Portugalsko. Pred njim so to storili že Pavel VI., Janez Pavel II., ki je romarsko središče obiskal trikrat, ter Benedikt XVI.
