Frančišek je po sprejemu na letališču v središču prestolnice Baku daroval nedeljsko mašo, ki jo je zanj neobičajno vodil v angleščini, jeziku, ki ga ne govori tekoče. Pridigo, v kateri je izpostavil katoliško nesebičnost, pa je opravil v italijanščini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

“Celotna cerkev vam izkazuje posebno naklonjenost, skrbi za vas in vam ponuja spodbudo. Ste majhna čreda, ki je za božje oči tako dragocena,” je papež dejal zbranim.

Nato se je srečal z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom, ki je pred manj kot tednom dni kljub kritikam aktivistov za človekove pravice z referendumom uspel še razširiti svojo moč. Avtoritarni vodja je sicer na oblasti že tretji mandat. “Upam, da bo papež prisluhnil prošnjam mednarodnih organizacij za človekove pravice in se zavzel za izpustitev političnih zapornikov,” je dejal priznani odvetnik za človekove pravice Razul Jafarov.

Srečanje papeža in Alijeva so umestili v nagrajeni kompleks svetovno znane letos preminule arhitektke Zahe Hadid v Bakuju, ki nosi ime po Alijevovem očetu, Hajdarju Alijevu, ki je bil na čelu Azerbajdžancev od poznih 60. let minulega stoletja do smrti leta 2003.

V Bakuju ima papež na programu tudi sestanek z vodjo azerbajdžanske muslimanske skupnosti Šejkom-ul-Islamom in velikim muftijem Kavkaza Hadžijem Alahšukurjem Pažazadejem. Udeležil se bo medverskega srečanja s pravoslavnimi in judovskimi voditelji, prav tako pa s predstavniki majcene katoliške skupnosti v Azerbajdžanu. Ta v skoraj desetmilijonski državi šteje le 570 pripadnikov, med katerimi je samo sedem duhovnikov.

Med povratkom v Rim danes zvečer naj bi papež na letalu pripravil tudi novinarsko konferenco.

Papež je v Azerbajdžan, ki je že desetletja v sporu z Armenijo glede spornega Gorskega Karabaha, prispel iz Gruzije. Frančišek si je želel vse tri države na Kavkazu obiskati v enem zamahu, a so to preprečile napetosti med Erevanom in Bakujem. Zato je junija obiskal zgolj v Armenijo, sedaj pa je odšel še v Gruzijo in Azerbajdžan.