Organizacije za človekove pravice so papeža pozvale, naj v podporo Rohingom uporabi termin Rohingi. A katoliška skupnost v tej pretežno budistični azijski državi ga je pred obiskom prosila, naj tega ne stori, saj bi z izrecnim omenjanjem Rohingov lahko škodoval okoli 660.000 tamkajšnjim katoličanom.

Od konca avgusta je iz Mjanmara zbežalo okoli 620.000 Rohingov, ki jih budistična večina prebivalcev države sicer preganja že več desetletij. Povod za nasilje vojske in policije nad civilnim prebivalstvom je bil napad muslimanskih upornikov na varnostne sile. Mjanmar pripadnike te muslimanske manjšine obravnava kot nezakonite priseljence in zanje uporablja izraz Bengalci ter s tem namiguje, da izvirajo iz Bangladeša.

Papež je v govoru po srečanju s Suu Kyijevo poudaril, da mjanmarsko ljudstvo “še naprej trpi zaradi državljanskih konfliktov in sovražnosti, ki trajajo že predolgo in so ustvarili globoke delitve”. Mjanmarske oblasti je tudi pozval k sodelovanju z mednarodno skupnostjo.

Frančišek je tudi pozval k “spoštovanju vseh etničnih skupin in njihove identitete”.

Aung San Suu Kyi pa je dejala, da je zavezana “zaščiti pravic, spodbujanju strpnosti in zagotavljanju pravic vseh” državljanov. “Od nas se pričakuje, da bomo nadaljevali nalogo izgradnje države, ki temelji na zakonih in institucijah ter bo vsakomur v državi zagotovila pravičnost, svobodo in varnost,” je še dejala Nobelova nagrajenka za mir.

Mjanmarski voditeljici v svetu očitajo, da je vojski dala proste roke pri preganjanju Rohingov, v domovini pa je po več desetletjih vojaške diktature kljub temu priljubljena.

Frančišek, prvi papež, ki je obiskal Mjanmar, je obisk v tej azijski državi začel v ponedeljek. Že prvi dan se je srečal s poveljnikom mjanmarske vojske, generalom Min Aung Hlaingom, s katerim sta govorila predvsem o odgovornosti mjanmarskih voditeljev.

Papež bo imel v sredo v Yangonu mašo na prostem, kamor naj bi prispelo okoli 200.000 katoličanov, obisk pa bo sklenil v četrtek, ko bo odpotoval v sosednji Bangladeš.