Kot je potrdil vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke, sta sveti oče in mjanmarski general govorila “o veliki odgovornosti državnih oblasti v tem prehodnem obdobju”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vojska je bila v Mjanmaru na oblasti pet desetletij, nato pa je lani oblast prevzela vlada pod vodstvom Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi.

Poveljnik je papežu po lastnih navedbah zagotovil, da Mjanmar spoštuje svobodo veroizpovedi in da država ne diskriminira etničnih manjšin. Ni pa jasno, ali je Frančišek poveljniku omenil Rohinge, piše AFP.

Mjanmarski cerkveni predstavniki so mu sicer odsvetovali, da uporabi izraz Rohinge. Mjanmar namreč pripadnike te muslimanske manjšine obravnava kot nezakonite priseljence in zanje uporablja izraz Bengalci ter s tem namiguje, da izvirajo iz Bangladeša.

Mjanmar je deležen mednarodnih kritik zaradi nasilja nad pripadniki muslimanske manjšine Rohingya. Združeni narodi in ZDA so obtožile mjanmarsko vojsko etničnega čiščenja. Iz mjanmarske države Rakhine na severu države je od avgusta pred nasiljem v sosednji Bangladeš pobegnilo več kot 620.000 Rohingov.

Papež Frančišek je v okviru azijske turneje danes prispel v Mjanmar. Ob prihodu so ga na letališču v pisanih tradicionalnih oblačilih pričakali otroci, pripadniki različnih manjšin. V Mjanmaru z 56 milijonov prebivalstva naj bi po uradnih podatkih živeli okoli 700.000 katoličanov, kar je nekaj več kot odstotek prebivalstva.

Papež bo imel v sredo v Yangonu mašo na prostem, kamor naj bi prispelo okoli 200.000 katoličanov. V mestu bo sicer imel dve maši. Dan pred sredino mašo na prostem se bo sestal z mjanmarsko voditeljico Suu Kyi.

Pred odhodom iz Vatikana je papež dejal: “Prosim vas, da ste z mano v molitvi, tako da bo za tiste ljudi moja prisotnost znamenje naklonjenosti in upanja.”