Papež se ob tem včasih počuti, da se je zaradi ksenofobije v Evropi vrnil v čase nacionalsocializma. “Pred kratkim sem dejal, da občasno na nekaterih krajih slišim govore, ki spominjajo na govore Hitlerja iz leta 1934. Kot da v Evropi obstaja miselnost, da bi se vrnili v te čase,” je povedal danes.

Sovraštvo do tujcev je bolezen, da se utemelji čistost rase, je opozoril. “Je bolezen, ki se vrine v neko državo, na neko celino in mi gradimo zidove,” je dodal. Po njegovem prepričanju je ksenofobija pogosto tudi del političnega populizma, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Frančišek se že od nekdaj bori proti rasizmu in izključevanju ter vedno znova poziva k pomoči za migrante.

Na novinarski konferenci na letu domov z obiska na Madagaskarju, Mauritiusu in v Mozambiku je bil papež kritičen tudi do družbe brez otrok v Evropi. Krivdo za vedno manjše število otrok je pripisal stremljenju k bogastvu. Kot je ponazoril, številni nimajo otrok, ker jim je pomembneje kupiti vilo ali oditi na potovanje.