To razkošje je papeža spremljajo, ko se je danes z majhnim, skromnim avtomobilom znamke kia, počasi peljal proti predsedniški palači, kjer ga je sprejel prestolonaslednik, šejk Mohamed bin Zajed al Nahjan. Kot komentira nemška tiskovna agencija dpa, je bil sprejem po okusu vplivnega, čeprav tudi spornega prestolonaslednika, ki je Frančiška tudi povabil na obisk v Združene arabske emirate.
Argentinski papež je prvi rimski škof na obisku v tej državi na Arabskem polotoku, ki je zibelka islama. Obisk sodi v okvir Frančiškovih prizadevanj za krepitev dialoga med katolištvom in islamom, s ciljem dosege miru. “Vesel sem, da bom v vaši državi napisal novo stran v odnosih med religijami, potrdil, da smo bratje, čeprav smo različni,” je prebivalcem emiratov sporočil pred obiskom.
Papež, ki sebe vidi tudi kot odvetnika revnih, med svojimi potovanji običajno obišče revne, bolne in zapornike ali drugače izključene iz družbe. V Abu Dabiju naj bi bilo tega videti manj, še piše dpa. Vplivni prestolonaslednik želi namreč predvsem pokazati, da je njegova država strpna.
V to luč želi postaviti tudi veliko mašo na stadionu, ki jo bo v torek, zadnji dan medijsko močno pokritega obiska, daroval papež. Na njej pričakujejo več kot 130.000 katoličanov, ne le iz Združenih arabskih emiratov, ampak tudi iz sosednjega Omana in celo iz od vojne razdejanega Jemna.
Jemen bo po pričakovanjih papež omenil tudi v pogovorih s prestolonaslednikom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V tej vojni, zaradi katere lakota neposredno grozi desetim milijonom ljudi, so ob boku Savdske Arabije in nekaj drugih držav ključni igralec tudi Združeni arabski emirati.
Šejk Mohamed je sicer danes na srečanju s papežem glede na objave na Twitterju izrazil zadovoljstvo, da je lahko papeža sprejel v “domovini strpnosti”. Papež pa je dejal, da je prišel kot brat, in zato, da bo lahko napisal novo stran v skupnem dialogu in skupnem potovanju po poti miru.
Danes popoldne bo Frančišek nagovoril tudi zbrane na medverskem srečanju. V govoru naj bi izpostavil odgovornost religij za mir.
Še pred tem se bo srečal z vodjo egiptovskih sunitov, šejkom Ahmedom al Tajebom, ki ga je ob šejku Momahedu že sprejel v nedeljo ob prihodu v Abu Dabi. Tajeb je na čelu muslimanskega sveta starešin. Gre za leta 2014 ustanovljeno združenje s sedežem v Abu Dabiju, ki želi preseči spore znotraj islama in se zoperstaviti skrajnim silam znotraj te religije.
V Združenih arabskih emiratih je 80 odstotkov prebivalcev muslimanov, kristjanov pa je okoli devet odstotkov, kažejo podatkih katoliške tiskovne agencije. Številni katoličani v tej državi so delavci iz Afrike, Bangladeša, Indije, Pakistana in Filipinov, nekaj pa je tudi lokalnih prebivalcev.
V Združenih arabskih emiratih je skupaj osem katoliških cerkva, še ena pa je trenutno v gradnji. Katoliška cerkev vodi tudi pet šol, ki jih obiskuje okoli 8500 šolarjev. Vatikan je z Združenimi arabskimi emirati diplomatske odnose vzpostavil leta 2007, od leta 2010 ima ta država tudi veleposlanico pri Svetem sedežu.
