Prve parade ponose se bodo letos zgodile tudi širše v regiji, in sicer v Reki, Novem Sadu in v Sarajevu. Predsednica društva Parada ponosa in programska vodja festivala Simona Muršec je poudarila, da bodo premierne parade v novih mestih test naše družbe, ali je že pripravljena, da z odprtimi rokami sprejme LGBTIQ+ prebivalstvo za svoje sosede.
“Naša življenja so močno pod vplivom družbe in njenih dinamik, kaj se dogaja v medijih in kaj v politiki. V 19 letih smo prišli daleč, vendar na dnevni ravni še vedno spremljamo razne homofobne in ksenofobne napade, sovražni in diskriminatorni govor, vrstniško nasilje v šolah in tudi to je naša realnost. Javna sfera pa je ob tem nekako zaspala,” je opozorila Muršeceva.
Prav to pa je glavni vzrok za politično sporočilo letošnje parade, saj se po besedah avtorice Nine Perger primeri izražanja sovražnosti, groženj, blatenj in žalitev pojavljajo vse pogosteje ter bolj intenzivno. Tako zavzemajo vse večji del javnega prostora, s tem pa postajajo čedalje bolj vsakdanji in običajni.
“Skušamo opozoriti na razrast sovraštva, negativnih in stereotipnih tipizacij marginaliziranih družbenih skupin. Z njim skušamo klicati k aktivaciji, k boju proti temu, reagiranju in povezovanju namesto pasivnosti, tišine in molka,” je dejala Pergerjeva. Opozorila pa je tudi na počasnost ključnih akterjev in institucij, ki naj bi zaščitili marginalizirane skupine in človekovo dostojanstvo.
“Edino, kar je zares skrajno v tej klimi, kulturi sovraštva, ki kot skrajne in radikalne razume zahteve k popolni enakopravnosti, je pravzaprav čas, skrajni čas za premislek o tem, v kakšni družbi živimo, v kakšni družbi želimo živeti in kako bomo do tja prišli,” je glavno sporočilo povzela Nina Perger.
Politično sporočilo se poskuša odražati tudi v vseh točkah letošnjega programa. Potekalo bo okrog 30 dogodkov, v katerih bo sodelovalo tudi 12 tujih gostov. Festival se bo začel danes zvečer v galeriji Ravnikar z razstavo maroškega umetnika Soufiana Ababrija.
Organizatorji so v program vključili kulturne, perfomativne, politično-pogovorne in izobraževalne elemente, ki težijo k refleksiji o družbi, v kateri živimo. Programska vodja festivala Simona Muršec pa je med drugim izpostavila razstavo Preseganje kulture poniževanja, ki jo pripravljajo mladi za mlade. Razstava je priložnost, da obiskovalci vidijo, slišijo in začutijo izkušnje medvrstniškega nasilja skozi pripovedi.
Eden izmed ključnih dogodkov pa bo tudi strokovni seminar Presežimo sovražni govor, v okviru katerega bodo organizatorji skušali lansirati koalicijo vseh slovenskih strokovnjakov, ki delujejo na tem področju. S skupnimi močmi bodo skušali ugotoviti, kaj bi bilo institucionalno treba spremeniti, da bi se sovražni govor zakonsko bolj učinkovito uredil.
