“Kompromis je dober tako za javne uslužbence kot tudi za državo in jaz ga toplo pozdravljam,” je dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Izrazil je zadovoljstvo, da so po dolgih pogajanjih in tudi zapletih prišli do dogovora. Kot je dejal, dogovor ostaja v finančnih gabaritih, ki predstavljajo še obvladljive finančne posledice za državni proračun, obenem pa pomeni, da ohranjajo socialni dialog in da so kljub različnim pogledom sposobni sklepanja kompromisov.

Zadovoljen je tudi zato, ker so povečana sredstva v večji meri namenjena tistim, ki so v nižjih plačnih skupinah in živijo najtežje, in ker se bo po drugi strani del sredstev namenil za odpravo plačnih anomalij, ki predstavljajo trenja v plačnem sistemu. Pomembno je, da se po dolgih letih začnejo nepravičnosti znotraj plačnega sistema odpravljati, je poudaril.

Po besedah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman so z dogovorom vsi skupaj pokazali, da so sposobni v danih javno-finančnih okvirih poiskati ustrezne kompromisne rešitve, ki po eni strani pomenijo do določene mere izboljšanje položaja posameznih javnih uslužbencev, po drugi strani pa ohranjajo celoten obseg javnih financ v vzdržnih okvirih.

Kot je pojasnila ministrica, dogovorjen obseg dodatnega sproščanja omejevalnih ukrepov in odpravljanja anomalij v plačnem sistemu omogoča, “da z odgovornostjo skrbimo za nadaljnjo gospodarsko rast v državi in za stabilnost brez dodatnega povečevanja javnih dajatev”.

Dodatne obveznosti, prevzete z dogovorom, bo namreč po besedah ministrice mogoče poravnati v okviru obstoječih javno-finančnih odhodkov, z ustreznimi prerazporeditvami oziroma določeno mero omejevanja na nekaterih drugih odhodkih, vendar brez drastičnih rezov v začrtane politike nadaljnjega razvoja. To velja tako z vidika vseh virov financiranja stroškov dela v javnem sektorju, in ne le z vidika državnega proračuna, ki bo prevzel dobršno polovico dogovorjenega bremena, je dodala. Pojasnila je še, da bodo z občinami o finančnih posledicah zanje govorili po novem letu.

Vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek je dejal, da dogovor predstavlja dober kompromis za javne uslužbence. Kot je dejal, se varčevalni ukrepi odpravljajo v krajšem časovnem obdobju, posebna pozornost je namenjena najslabše plačanim, prvič pa so tudi konkretno opredelili roke in sredstva, ki bodo namenjena za odpravo plačnih anomalij.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je izpostavil, da se za odpravo plačnih anomalij na letni ravni namenja 70 milijonov in želi si, da bi dogovore, ki naj bi jih začeli takoj po novem letu, pravočasno zaprli. “Če bomo uspešni, bodo prva izplačila 1. julija,” je dejal.

Kot posebno simbolno gesto je izpostavil dogovorjeni višji regres za približno 20.000 najslabše plačanih v javnem sektorju, ki bodo dobili regres v višini 1000 evrov.

Štrukelj in Počivavšek sta kot pomembne za sindikate izpostavila tudi varovalke, ki so vključene v dogovor – tako glede soglasja pri temeljnih vprašanjih plačne in uslužbenske zakonodaje kot v povezavi z dogovorom z zdravniki.

Pogajalcem je na Twitterju čestital premier Miro Cerar. “Predvsem sem zadovoljen, da smo s pomočjo dialoga naredili konkretne korake naprej za tiste, ki dobivajo najnižje plače,” je poudaril tudi premier.

Zadovoljstvo z dogovorom je izrazil tudi predsednik DZ Milan Brglez. Še posebej ga veseli, da bodo z dogovorom več dobili predvsem tisti, ki so v sistemu uslužbencev v javnem sektorju najslabše plačani. “Menim, da sta s tem obe strani dokazali, da je bilo v Sloveniji dovolj varčevanja na najšibkejših, predvsem pa, da se da – če prevlada modrost na vseh straneh – vedno vse dogovoriti,” je zapisal v sporočilu za javnost. Napovedal je tudi, da bo kot predsednik DZ naredil vse, da bi bil zakon, ki ga bo predložila vlada, v DZ obravnavan takoj, ko bo to mogoče.

Dogovor odpravo varčevalnih ukrepov postavlja v leti 2017 in 2018, medtem ko leto 2019 ni del dogovora.

Za leto 2017 je predvideno odpravljanje plačnih anomalij, sproščanje pri regresu ter premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Skupni učinek na javno-finančne izdatke v letu 2017 naj bi tako predvidoma znašal 56 milijonov evrov.

Ob tem so na ministrstvu za javno upravo spomnili, da že sprostitev znižane plačne lestvice in napredovanj, kar je predvidel že prejšnji dogovor, v prihodnjem letu pomeni 110 milijonov evrov, in sicer sprostitev napredovanj 70 milijonov, plačne lestvice pa 40 milijonov.