Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč aprila 2014 Zupana in slikarja Jureta Cekuto obsodilo na zaporne kazni. Zupana je namreč spoznalo za krivega zlorabe položaja, ker naj bi Cekuti kot zaposlen na ministrstvu za obrambo predajal zaupne dokumente o zadevi Patria, Cekuto pa krivega napeljevanja k zlorabi položaja. Zupan je dobil dve leti in pol zapora, Cekuta pa štiri leta in štiri mesece.
Marca lani je višje sodišče sodbo v celoti potrdilo, a je vrhovno sodišče aprila letos takšno odločitev razveljavilo. Meni namreč, da višje sodišče ni izpeljalo dokaznega postopka o dokumentu, ki mu ga je Zupan predložil tik pred odločanjem o pritožbi, s čimer je Zupanu kršilo pravico do obrambe. Gre za dokument, s katerim naj bi takratni nadrejeni Edvard Kraševec Zupanu naložil, naj po nalogu državnega sekretarja preko Cekute nadaljujte z informiranjem predstavnikov finskega proizvajalca vojaških 8-kolesnikov o zadevi Patria.
Glede na takšno odločitev vrhovnih sodnikov mora višje sodišče zdaj o pritožbah odločati znova. Na današnji javni seji se je senat odločil, da bo, še preden bo sprejel odločitev, sam izpeljal dokazni postopek o spornem dokumentu. V ta namen je tudi razpisal glavno obravnavo, ki se bo začela 10. oktobra, nadaljevala pa 24. oktobra in 7. novembra.
Tako Zupanova kot Cekutina obramba sta sicer danes izrazili prepričanje, da je sporni dokument pristen, njegov obstoj pa naj bi na zaslišanju na prvi stopnji potrdila tudi pravnica ministrstva za obrambo.
Na drugi strani tožilstvo meni, da je dokument ponarejen, zaradi česar je zoper Zupana tudi že sprožilo kazenski pregon. Zupanov odvetnik je danes v zvezi s slednjim povedal, da naj bi v dozdajšnji preiskavi kazalo, da je dokument pristen, medtem ko državni tožilec Andrej Ferlinc trdi nasprotno.
“Glava dokumenta ni pristna. Podpis je sicer pristen, a podpisnik takrat ni opravljal funkcije, ki je navedena,” je dejal in dodal, da če bi komunikacija med organi naše in drugih držav dejansko potekala na tak način, to je preko slikarjev, tako rekoč pod mizo, da nas bi lahko bilo sram, v kakšni državi živimo.
