Kometi med svojim letom v vesolju za seboj puščajo različne pline in trde delce. Ti so lahko po pojasnilih Žiberne veliki vse od nekaj mikronov pa do večjih skal, ki so sicer zelo redke. Delci, ki ostanejo za kometom, se imenujejo meteoroidi, pas delcev pa meteoroidno vlakno. Ko Zemljina orbita prečka tako vlakno, meteoridi pogosteje letijo skozi Zemljino atmosfero. Tak meteorid imenujemo meteor, če pa pade na Zemljino površje, govorimo o meteoritu.
Ko opazujemo meteoride, se zdi, da vsi izhajajo iz istega mesta. Tako navidezno točko imenujemo radiant. Meteorske roje poimenujemo po ozvezdju, v katerem se nahaja radiant opazovanih meteoritov. Perzeidi imajo radiant v ozvezdju Perzeja, je nastanek imena avgustovskega meteorskega roja razložil Žiberna.
Perzeidi, ki bodo v Zemljino atmosfero vstopili s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo, so torej meteoridi, ki jih za seboj pušča matični komet 109P/Swift-Tuttle. Odkrili so ga že leta 1862, njegova obhodna doba okoli Sonca pa je 133 let. Zemlja vsako leto med 12. in 13. avgustom prečka tirnico matičnega kometa, zato se število meteorjev v tej noči poveča.
Letošnji Perzeidi bodo še posebej zanimivi, saj bo zaradi gravitacijskega vpliva Jupitra Zemljina orbita potovala bližje jedru meteoridnega vlakna, kjer je njegova gostota večja, je razložil Žiberna. Nekateri astronomi tako napovedujejo, da bo frekvenca letos celo med 160 in 180 meteorji na uro. Običajna frekvenca med vrhuncem roja je nekje med 80 in 100 meteorji na uro. Posamezni utrinki so običajno vidni manj kot sekundo. Posebej zanimivi so svetlejši, imenujemo jih bolidi, ko dosežejo ali celo presežejo svetlost Venere.
Znanih je okoli 40 meteorskih rojev. Med bolj zanimivimi sta meteorski roj Geminidi iz ozvezdja Dvojčkov in Leoinidi iz ozvezdja Leva. V preteklosti so bili vidni še nekateri, ki jih danes ne moremo več opazovati. Komet je namreč razpadel in za seboj več ne pušča sledi.
Prevladujejo meteorji kamnite sestave, teh je okoli 93 odstotkov, okoli šest jih je kovinskih, preostali odstotek meteorjev pa je mešane sestave. Gostota kamnitih je primerljiva z gostoto zemeljske skorje. Kovinski meteorji imajo več možnosti, da preživijo let skozi atmosfero in padejo na površje. Kamniti meteorji običajno razpadejo v zgornjih plasteh atmosfere, na višini med 80 in 100 kilometrih. Po besedah Žiberne jih na Zemljo pade nekaj ne leto.
Zakaj sploh vidimo utrinke? Ko meteorid prileti v zgornjo plast zemljine atmosfere, ionizira atome, ki zasvetijo. To nato vidimo kot svetlo sled oziroma utrinek. Če bi te sledi natančno opazovali, bi videli tudi različno obarvanost, ki jo določajo različni plini, prisotni v atmosferi in nebesnih telesih. Obarvanost se najlepše vidi na fotografijah nočnega neba, je povedal Žiberna.
Letos bo vrhunec Perzeidov 12. avgusta podnevi, zato se utegne zgoditi, da bosta za opazovanje utrinkov primerni tako noč na petek kot tudi noč na soboto, je pojasnil Žiberna. Opazovanje bo letos nekoliko motila Luna, ki bo vidna v prvi polovici noči. Vendar naj to po besedah Žiberne ne odvrne astronomskih navdušencev, saj je tudi Luna zanimiv objekt za opazovanje, prav tako so v prvi polovici noči vidni tudi trije svetli planeti: Jupiter, Mars in Saturn. Zaenkrat je za opazovanje ugodna tudi vremenska napoved – noči bosta jasni.
Zaradi svetlobnega onesnaženja šibkejši utrinki niso vidni. Žiberna zato svetuje, da za opazovanje Perzeidov izberemo čim bolj temno lokacijo, stran od mestnih luči. Nočno nebo je najbolje opazovati z višjih lokacij. Izbira lokacija, ki na obzorju nima ovir, povečuje možnost, da bomo videli večje število utrinkov. Meteorski roj opazujemo tako, da ležemo na tla in zremo v nebo, zato je priporočljivo s seboj vzeti ležalno podlago in dodaten kos oblačila, saj so temperature v jutranjih urah precej nizke.
Opazovanje Perzeidov lahko zainteresirani doživijo tudi v okviru skupinskega astronomskega opazovanja nočnega neba, ki ga v četrtek organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije na turistični kmetiji Zgornji Zavratnik.
