Vlado Hunjadi, sekretar Združenja pridelovalcev sladkorne pese, napoveduje, da bodo kmetje letos prvič po desetih letih od zaprtja ormoške tovarne sladkorja lahko posejali večjo količino sladkorne pese. Zato so tudi že ustanovili svojo zadrugo. Hunjadi razloži: "Naša kooperativa je podpisala pogodbo s hrvaško tovarno sladkorja Viro Virovitica za 100 hektarjev. Prodali jim jo bomo po ceni od 36 evrov na tono pri vsebnosti sladkorja 16 odstotkov in z 12 odstotki organskih in anorganskih primesi, natovorjeno na kamion kupca." Pogodbe že podpisujejo ​Mirko Kosi, predsednik združenja in pobudnik ustanovitve zadruge s 25 ustanovnimi člani, dodaja: "Naša zadruga je organizator setve in spravila. Poskrbeli bomo za seme, organizirali setev in spravilo, predvsem pa zagotovili vsa tehnološka navodila in strokovno pomoč. Pomembno je, da smo izpeljali registracijo dodatnih zaščitnih sredstev, ki so nujna pri pridelavi te poljščine." Pogodbe so v zadrugi že pripravili in v teh dneh jih bodo začeli sklepati s kmeti, predvsem v Podravju in Pomurju. Če bo interes, seveda tudi v širšem slovenskem prostoru. ​Nekaj podrobnosti ponovne pridelave sladkorne pese na slovenskih poljih so predstavniki združenja in kooperative tukajšnjim kmetom nedavno predstavili tudi v Cvetkovcih, na okrogli mizi o krožnem gospodarstvu. V njem je, kot so ocenili, sladkorna pesa prava "šampionka med poljščinami". Sladkorna pesaFoto:nataša Juhnov ​Ne samo za sladkor Evropski poslanec Franc Bogovič je v razpravi pohvalil prizadevanja članov Društva pridelovalcev sladkorne pese za obuditev proizvodnje: "To je rastlina, ki skozi vegetacijo pridela največ sladkorja, energije na hektar. Prav zaradi tega je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu, o čemer smo se prepričali v Belgiji in na Nizozemskem, kamor sem kot evropski poslanec člane društva in druge slovenske strokovnjake povabil na študijski obisk." O pomenu vrnitve sladkorne pese na naša polja je govoril tudi dr. Črtomir Rozman, redni profesor