Zmeda s kazenskimi sekundami je že velikokrat poskrbela, da so prvaki ostali brez odličij ali pa nazadovali po lestvici navzdol, kdaj tudi napredovali na višja mesta. Tokrat ni bilo nič drugače. Potem ko je Kauzer lani na evropskem prvenstvu v slovesnih oblačilih že čakal na podelitev naslova evropskega prvaka v Liptovskem Mikulašu, je naknadna sodniška odločitev spremenila vse in Hrastničan je zlato zamenjal za nehvaležno četrto mesto.

Tokrat je na svetovnem prvenstvu v Pauu vendarle osvojil kolajno, naslov prvaka je zamenjal za bron. Sam sicer dotika ni čutil, a trije sodniki in tri nadzorne kamere so na koncu razkrile nežen dotik 17. vrat. Če je imel neposredno pred tem še 1,79 sekunde prednosti, pa je pribitek dveh sekund pomenil na koncu tretje mesto, za zlatom je zaostal 29 stotink sekunde.

“Malo mi je žal, da je samo bronasta, ampak ne … Tekma je bila res dobra, vožnje tudi, Ondrej in Vit, ki sta me prehitela, sta odpeljala res super. Sam progo dobro poznam, pokazal sem v polfinalu, da če naredim svojo vožnjo, potem mi nihče ne pride blizu. V finalu sem dopustil to možnost z dotikom, jih spustil blizu in še dobro, da sta me samo dva prehitela. Bil sem dovolj hiter za kolajno in kolajni se ne gleda v zobe,” je po novem odličju dejal Kauzer, ki se je veselil dejstva, da je po letu 2011 znova stal na zmagovalnem odru svetovnega prvenstva. Pred šestimi leti je bil v Bratislavi zlat.

“To je šele moja tretja posamična kolajna. Zadovoljen sem z vožnjami, ki sem jih prikazal, tako da ne more biti grenkega priokusa. Ko prideš čez cilj, ko se vse sešteje, ta čas je bil tokrat dovolj za tretje mesto,” je povedal Hrastničan, ki je še zmeraj visoko motiviran za osvajanje medalj.

“Uživam v veslanju, v dirkanju, ta proga in prizorišče sta mi izredno všeč. Tukaj sem že osvojil dve zmagi v svetovnem pokalu, zdaj bron na SP. Proga je na začetku hitra, potem v drugem delu sledi veliko valov in rolic, moraš biti tehnično podkovan. Če uživam v čolnu, potem se znam sprostiti in skoncentrirati, narediti tisto, kar najbolj znam. Tudi atmosfera je tukaj na visoki ravni, vse pohvale organizatorjem, ki znajo narediti pravo tekmo. Lepo je bilo biti zadnji na startu, eni so se že veselili, a to me ni zmedlo. V zadnjih zavesljajih cilja kar ni bilo, škoda je tega dotika, a konkurenca je blizu, vesel sem, da sem z dotikom prišel do tretjega mesta in sem lahko ponosen nase,” je povedal najuspešnejši slovenski krotilec brzic.

Lani je na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru osvojil še tisto, kar je manjkalo, olimpijsko kolajno. Nato pa sklenil, da vesla ne bo odložil v kot in da bo še vztrajal pri tem, kar zna najboljše.

“Pa saj nisem pozabil veslat. Motiv je na vrhuncu, če uživam in če vem, čutim, da še lahko kaj pokažem, da se pri 34. letih še lahko kosam z mlajšimi … Kljub sivim lasem sem zraven, tako da tudi jaz drugim povzročam sive lase, ne samo konkurenca meni,” je v šali dejal Kauzer.

Poleg posamične kolajne, je osvojil tudi ekipno in to po dolgih 12 letih. Zdaj bo najprej nekaj dni počival, že decembra pa se odpravil v Avstralijo na priprave. “Tam bom do marca, naredil bom sklop treningov. Sezona je zdaj končana, moram malo odklopiti glavo, narediti cilje za drugo leto, ko nas čakajo nove velike tekme. Glede tega SP si nimam česa očitati, lahko sem zadovoljen s prikazanim. Ekipne kolajne nismo pričakovali, vsem trem se morajo namreč zložiti vožnje, precej je tombole. Super, s svetovnega prvenstva se vračam z dvema kolajnama, lahko bi bilo boljše, lahko pa ju sploh ne bi imel, tako da, tako kot je, sem kar zadovoljen,” je še zaključil Hrastničan.