Socialdemokratu Martinu Schulzu januarja poteče (že drugi) dvoinpol letni mandat na čelu evropskega parlamenta. Tam je pravilo, da na sredini mandata pride do menjave. Socialdemokrati in konzervativci iz Evropske ljudske stranke (EPP) so se po volitvah dogovorili, da bo druga polovica mandata pripadla EPP. A ker ti istočasno držijo ostale ključne pozicije v EU-arhitekturi (Jean-Claude Juncker vodi evropsko komisijo, Donald Tusk pa evropski svet), se zadnje tedne preigrava scenarij, da bi Schulz ostal. S tem neuradno soglaša tudi pomemben del vodstva EPP. Tako bi ohranili ravnotežje moči, kot izhaja iz zadnjih evropskih volitev. A je karte je premešalo dejstvo, da bo socialdemokratski zunanji minister Steinmeier v Nemčiji tudi po dogovoru z Angelo Merkel pomladi 2017 postal nemški predsednik. Schulz, ki ga vrnitev v Nemčijo zanima, naj bi bil v igri za njegovo mesto šefa. V tem primeru bi mesto vodje evropskega parlamenta pripadlo EPP, ker socialdemokrati za Schulza alternative nimajo, a bi S&D zahteval mesto predsednika evropskega sveta, kjer mandat poteče Tusku. “Če bi Schulz ostal, bi bili pred volivci nekredibilni, to bi bila še ena zaveza, ki se je ne bi držali,” ob tem reče Romana Tomc (SDS/EPP) Med štirimi kandidati EPP je tudi nekdanji slovenski premier, izkušeni evropski parlamentarec Lojze Peterle (NSi). Poleg njega še nekdanji komisar Antonio Tajani, ki pa zaradi preteklih afer veliko možnosti nima, irska poslanka Mairead McGuinness in Francoz Alain Lamassoure. Peterle kot svojo prednost pred ostalimi izpostavlja izkušnje, med njimi so tudi premierske. “Hodim od vrat do vrat, od človeka do človeka,” nam je povedal v Bruslju v četrtek. Njegova usmeritev je “delujoča Evropa. V pripravo zakonodaje in razpravo o prihodnosti bi želel bolj integrirati evropske parlamente. Vse bi tudi obiskal. Ni dovolj, da se vodje poslanskih skupin nacionalnih strank ali šefi zunanjepolitičnih odborov enkrat na leto pokažejo v Bruslju.” Mandat, ki ga bo dobil novi predsednik, b
