Nazadnje je pri Jančarju za velik pozitiven odmev poskrbel njegov roman In ljubezen tudi, ki je v izvirniku izšel leta 2017, v nemškem prevodu pa leta 2019. Jančar v romanu, ki se začenja leta 1943 v takratnem Marburgu, kasneje Mariboru, vedno znova menja obdobja in protagoniste ter se pri tem ponovno izkaže kot velik pripovednik, kronist in humanist, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V nemškem govornem prostoru sta bila med drugim zelo odmevna romana Galjot in To nič sem jo videl.
Avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo letno podeljujejo za celoten literarni opus evropske avtorice ali evropskega avtorja, ki je v mednarodnem prostoru še posebej opažen. Delo mora biti prevedeno tudi v nemški jezik. K dosedanjim nagrajencem sodijo poznejši dobitnik Nobelove nagrade za literaturo Patrick Modiano (2012), Mircea Cartarescu (2015), Karl Ove Knausgard (2017), Zadie Smith (2018) in nazadnje Michel Houllebecq.
Državna sekretarka za umetnost in kulturo Ulrike Lunacek je v sredo razglasila tudi druge nagrajence za literaturo: Outstanding Artist Award za literaturo gre Gertraud Klemm, avstrijska umetnostna nagrada za literaturo Kathrin Röggla. V polju otroške in mladinske literature gresta nagradi ilustratorkama in avtoricama Leonori Leitl in Renate Habinger. Avstrijsko državno nagrado za kulturno publicistiko prejme Thomas Macho.
Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar (1948) sodi med najpomembnejše slovenske pisatelje in med največkrat prevajane slovenske avtorje. Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, več Rožančevih in več Grumovih, ter evropsko nagrado za kratko prozo. Leta 2018 je za roman In ljubezen tudi prejel četrtega kresnika. S kresnikom so bili nagrajeni še Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011).
Jančar v svojih delih velikokrat obravnava spore posameznika z družbenim okoljem. Po omenjenem romanu In ljubezen tudi je med njegovimi zadnjimi projekti potopis Postaje (2018), v uvodu katerega je zapisal: “Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima.” V pogovoru za STA je med drugim spregovoril o skupnih evropskih vrednotah.
“Danes vemo, kaj je demokracija in kaj to ni, namreč različne oblike diktatur. Vemo, kaj so človekove vrednote in kaj niso. Do te vednosti pa v Evropi nismo prišli s kakšnim trenutkom, ko se je ljudem nenadoma v glavah posvetilo, kaj so te vrednote, pač pa skozi zgodovino antike in krščanstva, renesanse, racionalizma in razsvetljenstva, idej o socialni enakosti in nacionalizmov. Zgodovina Evrope je zgodovina tavanj in zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov,” je poudaril.
