Danes sem jokal. To ni nekaj, kar sicer počnem pogosto, toda ko sem slišal za napad na koncertu Ariane Grande, so mi oči napolnile solze. 13 let sem delal za Manchester Evening News kot urednik novic in namestnik urednika in mislil sem, da sem postal bolj odporen na grozljive stvari, ki jih lahko naredijo ljudje, vendar sem se motil. V okrožju Greater Manchester tragedija več ni neznanka. Gre za območje, ki je že prej poznalo množične morilce – serijski morilec Harold Shipman si je za žrtve izbiral starejše, barjanska morilca Ian Brady in Myra Hindley sta kradla otroke. In že v preteklosti je bilo tarča teroristov – Greater Manchester je pretresla eksplozija bombe, ki jo je leta 1996 v središču mesta nastavila IRA, nekaj let prej je ista skupina umorila dva majhna dečka nedaleč od obrobja mesta, nedavno pa je umrl še policist, ko je prijel morilca, ki se je uril pri Al Kaidi. To sta mesto in regija, ki sta se rodila iz stoletij težav ter stisk. Šok se že umika neusmiljeni odločnosti, da stopimo skupaj in pomagamo zaceliti to grozljivo rano. Toda danes so ljudje, ki imajo radi Manchester, spoznali novo vrsto pretresa, novo raven žalosti. Sedaj se moramo sprijazniti z dejstvom, da je sem prišel moški, odet v eksploziv in kovinske koščke. Sprehodil se je skozi množico vznemirjene, smejoče se mladine in verjetno imel čas, da si je ogledal ljudi okoli sebe, slišal njihove pogovore in šale, videl njihovo veselje – nato pa jih je ubil. Sašo Bizjak Drugim bom prepustil premišljevanja o njegovem motivu. Vem pa, da bodo prebivalci okrožja Greater Manchester potlačili njegovo sovraštvo in njegovo željo po uničenju s svojim sočutjem, dostojnostjo in radodarnostjo. To sta mesto in regija, ki sta se rodila iz stoletij težav ter stisk. Šok se že umika neusmiljeni odločnosti, da stopimo skupaj in pomagamo zaceliti to grozljivo rano. Moje solze so se posušile. Mnogo pa je tistih, za katere se jok šele začenja. Ne dvomim, da jim bo mesto stalo ob strani tudi dolgo po te
