Visokogorske koče v Julijskih Alpah so z izjemo Doma na Komni, ki je odprt vse leto, že zaprle svoja vrata, pravijo na Planinski zvezi Slovenije (PZS). Planinci lahko na zasilno oskrbo računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici ter na možnost zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih.
Stalno odprti tudi jeseni in pozimi ostajajo Blejska koča na Lipanci, Erjavčeva koča na Vršiču in Planinski dom Tamar v Julijcih, Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah, Valvasorjev dom pod Stolom v Karavankah ter številne nižje ležeče koče. Preostale koče pa so že prešle na jesensko-zimski delovni čas in so odprte le ob koncu tedna in praznikih. Osvežene podatke o odprtosti planinskih koč lahko obiskovalci najdejo na spletnem mestu PZS koce.pzs.si.
Obiskovalce gora na PZS opominjajo, naj ob zaprtosti koč upoštevajo tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost namenijo načrtovanju ture. “Številne koče nam v jesenskem in zimskem času ne bodo nudile toplih obrokov, možnosti dopolnitve zaloge tekočine ali varne strehe nad glavo. Vse to pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu-folijo, ki nas varuje pred podhladitvijo, ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane,” opominjajo.
Tudi dnevi so jeseni krajši in tema nastopi že nekje med 17. in 18. uro. “Čelna svetilka je obvezna, poskrbite tudi za polne baterije,” svetuje alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Jeseni je možno tudi nenadno burno poslabšanje vremena, ki v gorskem svetu zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine. “Le nekaj centimetrov snega ne samo, da pokrajino popolnoma spremeni, ampak zahteva še dodatno tehnično opremo, na primer cepin in dereze, ter dobršno mero znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah,” še opominjajo na zvezi.
“Zaradi povečane vlage pa so planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena in zahteva pozornost planinca. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi poškodbami ali v primeru padca čez skalni skok s smrtjo,” opozarja Šerkezi.
Ta gornike opozarja tudi na večjo možnost megle: “Dokaj pogosta spremljevalka naših gora v jesenskem času je megla. V vsakem nahrbtniku naj bosta planinski zemljevid in kompas, svetujemo pa tudi znanje iz uporabe aplikacije za pametni telefon Locus Maps, kjer najdete tudi zemljevide Planinske zveze Slovenije. Če se na poti izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati poti, ostanite mirni. Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete na mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve oz. ste poškodovani, pokličite na številko 112,” morebitnim obiskovalcem gora še svetuje Šerkezi.
Že ta konec tedna vremenoslovci napovedujejo konkretno spremembo vremena, ki naj bi se predvidoma najbolj poznala prav v severozahodnem delu države. V soboto, nedeljo in ponedeljek bo Slovenijo zajelo obilno deževje. Dež bo v hribovitih zahodnih krajih začel padati danes, močnejše padavine pa pričakujejo predvsem v soboto, nedeljo in ponedeljek. Težišče padavin bo sprva na zahodu, potem pa tudi na jugu in v osrednji Sloveniji. V celotnem padavinskem obdobju lahko po prvi oceni pade v zahodni Sloveniji od 200 do 400 litrov dežja na kvadratni meter, v osrednji in južni Sloveniji pa od 100 do 250 litrov na kvadratni meter.
