Letošnji BSF bo ostal v spominu kot srečanje somišljenikov, poudarja Večernji list. “Slovenski premier Janez Janša je na Bledu letos gostil šest premierjev, a večinoma gre za politično sorodne voditelje vzhodnih članic EU, med katerimi so madžarski, češki, poljski in bolgarski premier, Viktor Orban, Andrej Babiš, Mateusz Morawiecki in Bojko Borisov, na Bledu je bil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki imajo težave z razumevanjem demokratičnih standardov in spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin,” je objavil zagrebški časnik.

“V takšni nenavadni družbi se je znašel tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je sprejel Janševo vabilo, čeprav si prizadeva za izrazito proevropsko politiko in se distancira od višegrajskih članic in ameriške politične pobude Tri morija, ki jo zdaj močno podpira slovenska vlada,” dodaja.

“Zato se ta Plenkovićeva poteza lahko dojema kot taktični korak, ki je verjetno usmerjen h krepitvi političnih odnosov s Slovenijo, ki so se po večletnih zastojih zaradi arbitražnega spora popravili ravno v Janševem mandatu,” izpostavlja. Kot navaja, je Plenković s svojo udeležbo pomagal Janši, da bi pred slovensko javnostjo pokazal, da na Bledu vendarle niso bili samo voditelji višegrajskih držav, temveč tudi “zmerni” Plenković.

“Politični vodje Srednje Evrope so nezadovoljni z Evropsko unijo, ki bi po njihovem mnenju morala biti bolj krščanska in nacionalna. To je bistvo razprave na letošnjem BSF,” izpostavlja Jutarnji list. Kot poudarja, se Plenković ni pridružil kritikam na račun Evropske unije.

Oba časnika izpostavljata, da je Plenković v pogovorih z Janšo ob robu BSF izkoristil priložnost, da je pozval gostitelja, naj rdeči seznam zaradi pandemije bolezni covid-19 oblikuje na županijski namesto na državni ravni, potem ko so Slovenija in še nekatere države uvrstile Hrvaško na svoje rdeče sezname, kar je na Hrvaškem povzročilo odhod turistov iz teh držav.