Plenković je napovedal, da se bo v Ljubljano odpravil v spremstvu dveh podpredsednic hrvaške vlade, zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić in ministrice za gospodarstvo Martine Dalić.

Ponovil je, da bodo v pogovorih vztrajali pri znanih hrvaških stališčih, ki temeljijo na odločitvi hrvaškega sabora iz leta 2015 o izstopu Hrvaške iz arbitražnega postopka zaradi “protipravnih potez slovenske strani”.

“Arbitražna sodba nas ne zavezuje in je ne bomo uveljavili kot takšne, ne glede na stališča katere koli druge države ali mednarodne organizacije,” je povedal ob začetku vladne seje, ko praviloma ministre seznanja z najbolj aktualnimi dogodki na Hrvaškem.

Znova je dejal, so pripravljeni na pogovore o načinih za reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo, ki je “prijateljska in sosednja država, ki je partnerka v Evropski uniji in zaveznica v zvezi Nato”.

Slovenski premier Miro Cerar je sicer v sredo v Ljubljani dejal, da bo na srečanju s hrvaškim kolegom zelo jasno zastopal stališče, da je treba v sodelovanju s sosedo implementirati arbitražno odločbo. “Predstavil mu bom, kakšen je naš pogled na prve in kasnejše korake v zvezi z arbitražno odločbo, potem pa mu bom prisluhnil,” je povedal Cerar.

Plenković, ki je tudi predsednik HDZ, je po sredinem večernem srečanju predsedstva največje hrvaške politične stranke poudaril, da vladajoča stranka “trdno brani nacionalne interese ter vprašanje državnega ozemlja in meja”.

Na novinarsko vprašanje, kako bo ravnal, če bo Slovenija vztrajala pri uresničitvi arbitražne sodbe, je povedal, da ni nobenega mehanizma, ki bi Hrvaški vsilil izvedbo sodbe v postopku, iz katerega je izstopila. “To moramo do konca pojasniti hrvaški javnosti,” je sklenil.

Medtem časnik Večernji list piše, da so jim iz zveze Nato odgovorili, da je arbitražna sodba o meji “dvostransko vprašanje”, za katero so prepričani, da ga bosta državi rešili v “obojestransko korist”. Zagrebški časnik navaja, da so vprašanje zastavili zaradi dela sodbe, v katerem je določeno, da je Trdinov vrh, na katerem so slovenski vojaki, hrvaško ozemlje.

Kot trdijo v časniku, gre za “enega redkih, če ne edini primer”, da so vojaki ene članice zaveznice na ozemlju druge države članice, ne da bi jih tja pozvali ali jim naknadno dovolili bivanje.

Neimenovani uradnik zveze Nato je za Večernji list dejal, da sta Slovenija in Hrvaška podpisnici pogodb, ki ju zavezujejo mirnemu reševanju medsebojnih sporov, posebej pa da se bosta vzdržali groženji in uporabe sile.