Hrvaška želi z bilateralnimi razgovori priti do rešitve za kopensko in morsko mejo, to je naše osnovno stališče, je dejal Plenković po pogovorih s predstavniki hrvaških parlamentarnih strank o odnosih s Slovenijo.

Hrvaški mediji so poročali, da naj bi Plenković na sestanku iskal podporo za pogajanja s Slovenijo o dvostranskem sporazumu o meji, pri čemer naj bi bila podlaga za dogovor junijska odločitev arbitražnega sodišča, čeprav Hrvaška sodbe ne priznava. Zagreb naj bi se poskušal s Slovenijo dogovoriti za poseben režim za hrvaške ribiče v Piranskem zalivu.

Hrvaški premier medijskega poročanja ni želel potrditi. Na novinarsko vprašanje, ali bi bila za Hrvaško sprejemljiva rešitev z dvostranskim sporazumom, ki bi sledil vsebini arbitražne razsodbe in ali jo je danes ponudil strankam, je dejal le, da želijo z dvostranskimi pogovori priti do rešitev, ki bodo v skladu s pogoji, ki jih je imela Hrvaška, ko je vstopila v proces arbitraže.

Povedal je, da so strokovne službe hrvaške vlade sicer analizirale vsebino arbitražne razsodbe, vendar o ugotovitvah ni želel javno govoriti.

Glede poročanja o posebnem režimu za ribiče v Piranskem zalivu, pa je dejal, da je vprašanje ribičev vedno v ospredju pozornosti, kadar je govora o meji. “Želimo si pragmatične rešitve, ki bo ribičem zagotovila vse pravice, ki jih imajo v tem trenutku,” je dejal in dodal, da je ključno, da ne prihaja do enostranskih potez katere koli strani.

Hrvaški premier je spomnil na spomladanski dogovor s slovenskim kolegom Mirom Cerarjem o izvajanju nadzora na zunanji schengenski meji, ki je po njegovi oceni dokaz, da državi lahko najdeta pragmatične, zrele in koristne rešitve.

Obisk Cerarja na Hrvaškem – Plenković ga pričakuje čez dva tedna – bo po oceni hrvaškega premierja priložnost, da se na mizo da niz odprtih vprašanj. Na vprašanje, ali si bo prizadeval za paketno rešitev vseh odprtih vprašanj, pa je dejal, da rešitev za vsa vprašanja ne bo mogoče najti čez noč, vsekakor pa je meja v ospredju.

Hrvaški premier je še zanikal, da bi bil današnji posvet parlamentarnih strank popuščanje s strani Hrvaške, temveč je to po njegovem nekaj normalnega, zrelega in odgovornega na hrvaški politični sceni.