Plenković je ocenil, da je junijska odločitev arbitražnega sodišča “v mnogih aspektih pri določitvi kopenske meje sledila temeljnemu načelu, ki so ga zastopali hrvaški pravni strokovnjaki, to je katastrski meji”. Ob tem je poudaril, da to ne pomeni, da Hrvaška sprejema arbitražno odločitev, niti da ima sodba za hrvaško pravni pomen.

Izpostavil je hrvaško stališče, da v tem trenutku obe državi potrebujeta nadaljevanje dialoga ter sodelovanje brez napetosti, enostranskih potez in incidentov. Po njegovem mnenju je treba zbližati stališča v točkah, o katerih je možno soglasje.

“Dobro je, da premier Cerar prihaja v Zagreb. To kaže na zrelost, dobrososedske in prijateljske odnose dveh držav,” je izjavil hrvaški premier novinarjem, ki so spremljali njegovo današnje srečanje s študenti in novinarji v okviru prvega omizja Press klub Evropa.

Plenković je izpostavil, da pri pogovorih o Piranskem zalivu obstaja “nekaj aspektov”. Opozoril je, da Slovenija ni dobila neposrednega stika z odprtim morjem, kot je želela.

Na vprašanje ali hrvaška pot proti schengenskemu območju pelje čez Piranski zaliv, je Plenković odgovoril, da je edina pot izpolnjevanje vseh potrebnih kriterijev za članstvo v območju schengna. “Blokada zaradi katerega koli razloga, ki ne bi bil povezan z bistvom, ni sprejemljiva,” je Plenkovićevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.

Dodal je še, da bo treba vprašanje meje dolgoročno rešiti na podlagi dogovora dveh držav. Ocenil je, da so nerešena vprašanja meje, ki jih ima Hrvaška tudi z BiH, Črno goro in Srbijo, bolj dramatična v javnem diskurzu kot v resničnem življenju.