“Za nas obstaja samo dobra volja, da v duhu dobrososedskih odnosov, evropskem duhu, rešujemo odprta vprašanja meja v dialogu s Slovenijo, da prijateljem v Bosni in Hercegovini pojasnimo, da Pelješki most tudi v najbolj kreativni različici ne more biti nikjer drugje kot na hrvaškem ozemlju,” je med dnevom odprtih vrat v saboru obiskovalcem pojasnjeval Plenković.
Sabor je dan odprtih vrat pripravil ob današnjem dnevu neodvisnosti, ki ga na Hrvaškem obeležujejo na obletnico dneva, ko je sabor 8. oktobra leta 1990 razglasil neodvisnost hrvaške države. Sabor ima dan odprtih vrat še 30. maja na dan sabora, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina.
Na dan odprtih vrat v saboru imajo državljani možnost, da se brez poprejšnje najave srečajo s predsednikom parlamenta in poslanci. Letos pa se je dogodka prvič udeležil tudi premier Plenković in odgovarjal na vprašanja državljanov. Kot poroča Hina, so jih zanimala predvsem zunanjepolitična vprašanja.
Eno od državljank je zaskrbelo, da se Hrvaško “v vsem blokira”, od vstopa v schengen do gradnje mostu na Pelješac. Plenković je zatrdil, da temu ni tako. “Edino, kar ste slišali, je bilo nestrinjanje z našo ambicijo, da vstopimo v OECD,” je dejal hrvaški premier.
Dejal je, da je večina odprtih vprašanj s hrvaškimi sosedami še iz časa osamosvojitve in da so bolj ali manj vezani na “rezidualna vprašanja” razpada nekdanje Jugoslavije in na procese, ki so ostali nedokončani.
Je pa politika Hrvaške do teh vprašanj vseskozi jasna – po mnenju Hrvaške so meje bivših republik SFRJ na dan 25. junija 1991 postale meje samostojnih držav, ki so nastale, je poudaril Plenković. Ni pa še rešen proces ugotovitve teh meja, pri čemer se Hrvaška zavzema za uporabo načela razmejitve katastrskih občin, je še dodal.
Državljanom je tudi zagotovil, da “vsi v vladi, saboru in tudi predsednica države zelo dobro vedo, kaj so nacionalni interesi, kaj je državno ozemlje in s kakšno pozornostjo in občutkom za odgovornost se pristopa k reševanju teh procesov”.
Plenković se je dotaknil tudi vprašanja Agrokorja in zavrnil besede enega od voditeljev ruske Sberbanke, da bi morala Hrvaška povrniti Agrokorjeve dolgove, ker da je ta koncern nacionalizirala. Posebni zakon o Agrokorju omogoča le vzpostavitev izredne uprave v časovno omejenem obdobju, je dejal.
Poudaril je tudi, da je bila Sberbanka kot upnica polno obveščena od samega začetka. “Njihovi predstavniki so sodelovali v pogovorih tako z bivšo upravo kot z vlado in v okviru koordinacije različnih bank, ki so ključni upniki. Imajo vse informacije in mislim, da njihovi pravniki zelo dobro vedo, kaj je bil smisel izredne uprave. Torej, odklanjam tezo o nacionalizaciji. Nacionalizacija je nekaj drugega,” je dejal Plenković.
“Verjamem, da imajo legitimen interes, da branijo svoj denar. Vendar je prav tako treba povedati, da tedaj, ko so dajali ta denar, niso vprašali ničesar ne vas ne mene ne vlade. Gre za komercialno banko, ki je odgovorno sprejemala odločitve o tako velikem kreditiranju, zdaj pa so v procesu prestrukturiranja in poravnave eden od akterjev,” je še povedal hrvaški premier.
