Po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA, ki se sklicuje na dnevnik Liberta, so med deli na vrtu galerije tudi porezali bršljan, ki je obraščal zunanjo steno. Za njim so odkrili prej očem skrita vrata ter za njimi sliko, spravljeno v vrečo. Slika, na kateri sta vidna žig in pečat, je po besedah direktorja galerije Massima Ferrarija v dobrem stanju.
Portret ženske iz obdobja med letoma 1916 in 1918 po pisanju agencije APA velja za eno najbolj iskanih slik na svetu. Klimt ga je naslikal v zadnjih letih življenja.
Direktor galerije meni, da so tatovi sliko skrili v prostor na vrtu z mislijo, da se vrnejo ponjo čez nekaj dni. Zaradi odmevnosti tatvine v medijih in poostrenih varnostnih pogojev slike niso uspeli odnesti, poleg tega bi jo verjetno zelo težko prodali.
Slika je bila ukradena februarja 1997 v času obnovitvenih del v galeriji, ko alarmi niso delovali. Tedaj so domnevali, da so tatovi pobegnili preko strehe. Preiskava se je sprva osredotočila na paznike v galeriji, a so jo zaradi odsotnosti dokazov opustili.
Italijanska policija se je s tatvino ponovno ukvarjala leta 2014, ko so z novo tehnologijo preverili prstni odtis, ki naj bi ga tat pustil v galeriji.
“Če bo potrjena pristnost slike, bo to veliko veselje za mesto,” je besede Jonathana Papamarenghija z oddelka za kulturo v Piacenzi povzela APA.
Klimt (1862-1918) se je rodil na Dunaju, kjer je obiskoval šolo za umetno obrt. Od leta 1879 je delal pri slikarju Hansu Makartu, leta 1883 pa je odprl lasten studio, specializiran za stensko slikarstvo. Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino Dunajska secesija.
V letih 1900-1903 je ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju. Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. V njej sta bili v ospredju ornamentika ter zlata barva, svoj vrhunec pa je doživela s sliko Poljub (1907/1908).
