Navdušen je bil tudi direktor maratona Gojko Zalokar. “Prvič sem se peljal pred takim vrhunskim tekmovalcem in je bilo to zame izjemno doživetje. Od Hradeckega ulice naprej je tekel sam, še s kolesom ne moreš tako hitro. V avtu se je števec hitrosti vrtel okrog 21 km na uro. Kapo dol, pa še v takem vremenu, res nor tek. Mislili smo, da bo skupina tekla večji del skupaj do cilja, odločil se je za samostojni tek in dosegel fantastičen izid. Zame je minilo tako hitro, da tega ne morem povedati, v trenutku. Neverjeten nastop,” je opisal Zalokar.
Ta čas sedaj po njegovih besedah pomeni, da se je Ljubljana vpisala med nekaj redkih res “hitrih” maratonskih prog na svetu. “Gotovo bo precej tekačev prišlo sem izboljšati svoje osebne rekorde, to bo tudi proga za doseganje kvalifikacijskih norm za olimpijske igre in svetovna prvenstva,” je še dodal Zalokar.
Hitrejše zmagovalne čase so letos na svetu dosegli le na maratonih v Londonu, Dubaju, Amsterdamu in Berlinu, kjer je s časom 2:01:39 Kenijec Eliud Kipchoge 16. septembra postavil svetovni rekord, v vsej zgodovini pa le še v Chicagu in Rotterdamu.
Tudi v ženski konkurenci je padel rekord ljubljanskega maratona. Kenijka Visiline Jepkesho je s časom dveh ur, 22 minut in 58 sekund popravila prejšnji rekord Kenijke Caroline Cheptanui Kilel iz leta 2009 (2:25:24).
Zmagovalec Lemma Kasaye bo skupaj z bonusi dobil 60.000 evrov, Jepkeshova pa 45.000 evrov. Skupaj je bilo v dveh dnevih prijavljenih 26.697 udeležencev, slabo in deževno vreme pa je mnoge odvrnilo od udeležbe in skupaj je startalo 20.587 ljubiteljev teka, drugi dan v tekih na 10, 21 in 42 km 13.544 ljudi.
“Tekel sem res dober rezultat, čeprav vreme ni bilo najboljše. Hvala organizatorjem, ker so mi omogočili, da sem bil tu skupaj s svojo družino, to mi je dodatno pomagalo. Vreme mi je sicer nekoliko oteževalo tek, bil je to velik izziv, ampak bil sem samozavesten. Ritem ‘zajcev’ je bil prepočasen, zato sem se po 10 km odločil, da bo tekel sam, ker je bil moj cilj čas 2:04,” je dejal Kasaye.
Prvo ime ne le letošnjega, ampak tudi vseh dosedanjih maratonov v slovenski prestolnici je bil prav Kasaye, ki je šesti po izidih sezone na svetu ter med dvajseterico vseh časov; 2:04:08 je tekel konec januarja za peto mesto na izjemnem maratonu v Dubaju. Temu dosežku se je v slovenski prestolnici, kjer je upravičil vlogo prvega favorita s samostojnim tekom, v enem samem letu zelo približal in se tudi sam postavil ob bok najboljšim maratoncem vseh časov.
Za skoraj tri minute in pol je ugnal drugouvrščenega rojaka Gebretsadika Abraho Adihano (2:08:36), tretji je bil Hiskel Twelde iz Eritreje (2:08:49), na 15. mestu pa je bil v cilju najboljši Slovenec Matic Modic (2:31:58), ki je sicer že končal svojo triatlonsko tekmovalno pot.
Za Jepkeshojevo sta se zvrstili druga Kenijka Selly Chepyego (2:23:15) in Etiopijka Dibabe Kuma (2:23:34). Osma je bila prva slovenska gorska tekačica Barbara Trunkelj (2:50:11).
Začetek moškega teka je potekal po dogovoru, okrog desetega kilometra pa se je ritem nepričakovano povečal. Organizatorji so bili v precepu in so se spraševali, ali se bo to dobro odvilo v želji po izboljšanju rekorda.
“Kasaye je nadaljeval z norim ritmom, dvakrat vmes je pošteno začelo deževati, enkrat je celo posijalo sonce. Na progi je tudi drselo, vendar je kljub vsemu Kasaye, ki ga ni nič zmotilo, tekel res izvrsten izid,” je pojasnil Borut Podgornik, zadolžen za tuje tekače, ki je maraton spremljal na motorju.
V ženski konkurenci se je oblikovala vodilna skupina treh tekmovalk in do 38 km so bile skupaj, potem pa so se naredile tudi med vodilnimi majhne razlike, vendar so vse tri prišle relativno blizu druge druge v cilj.
Neja Kršinar in Rok Puhar sta po pričakovanjih postala državna prvaka v teku na 21 km, Jan Kokalj in Maruša Mišmaš pa sta tudi pričakovano ubranila lanski zmagi v teku na 10 km.
Med udeleženci, ob številnih slovenskih dobitnikih medalj na olimpijskih igra, svetovnih in evropskih prvenstvih, sta bila po starosti v ospredju 87-letni Miroslav Rant in 84-letna Kazimira Lužnik, oba stalna udeleženca tekaških prireditev, posebej polmaratonskih. Tega se je ponovno udeležil slovenski predsednik Borut Pahor, ki je v cilj pritekel s slovensko trobojnico.