Po anketi Dela si Slovenci želijo Mercator nazaj

Po anketi Dela si Slovenci želijo Mercator nazaj

Skoraj polovica vprašanih je v anketi Dela podprla idejo, da država odkupi Mercator od Agrokorja, če bi bil na voljo po začetku razpadanja hrvaškega trgovskega imperija Agrokor. Po njenih rezultatih obstaja konsenz, da je bila prodaja Mercatorja pred leti napaka, saj jo danes podpira manj kot desetina vprašanih.

Na vprašanje o morebitnem nakupu Mercatorja, če bi se pojavila priložnost, glede na vse težave, s katerimi se srečuje Agrokor, slabih 30 odstotkov vprašanih odsvetuje nakup, slaba polovica pa bi morebitno naložbo države podprla. Precej jasno željo po nakupu izražajo podporniki SD, ženske, upokojenci, študentje in brezposelni. Na drugem bregu stališč, kjer nasprotujejo nakupu Mercatorja, stojijo podporniki SDS, zaposleni, ljudje z višjo izobrazbo in z višjimi prihodki ter tudi moški.

Več kot 70 odstotkov vprašanih je prepričanih, da država slabo upravlja državno premoženje, da dobro, jih meni zgolj štiri odstotke, slaba četrtina pa se ni mogla odločiti. Pri tem vprašanju so še posebno kritični podporniki SDS. Dobra tretjina (36 odstotkov) svetuje SDH in politiki, naj večino premoženja proda, v lasti pa ohrani zgolj strateške naložbe. Tako menijo zlasti podporniki SMC, anketiranci z visokošolsko izobrazbo in moški.

Malenkost manj (34 odstotkov) jih meni, naj država ohrani večji delež premoženja in proda le nepotrebno lastnino. Tako menijo zlasti podporniki SD, ZL in anketiranci s srednješolsko izobrazbo. Potem sledi skupina anketirancev (15 odstotkov), ki svetuje, naj država ne proda ničesar, nato pa slaba desetina, ki meni, da naj država proda vse premoženje. Temu so, primerjalno gledano, najbolj naklonjeni podporniki SDS.

Ker sta minuli teden dve organizaciji, Umar in IMF, krepko dvignili napovedi za slovensko gospodarsko rast, so anketirance vprašali, kam usmeriti presežke. Največ tistih (27 odstotkov), ki so jih vprašali, ali bi preusmerili več denarja v rast plač in pokojnin ali zmanjševanje dolga oziroma investicije, je odgovorilo, da je treba nekako razpršiti obete med vse naštete cilje. Malenkost manj (26 odstotkov) je takšnih, ki želijo, da bi se gospodarska rast bolj poznala pri rasti plač in pokojnin, slaba četrtina pa bi presežke namenila investicijam.

IMF poleg številnih ukrepov predlaga tudi, naj Slovenija razmisli o dvigu upokojitvene starosti na 67 let zaradi slabih demografskih trendov. A to bo, kot kaže tokratna anketa, prevelik zalogaj za slovensko politiko, saj bi takšnemu ukrepu nasprotovalo skoraj tri četrtine vprašanih. Z zvišanjem starostne meje za upokojitev se ne strinjajo tako rekoč vse starostne skupine od 18 do 54 let, ljudje s poklicno in osnovnošolsko izobrazbo, ženske in podporniki SDS.

Spletno anketo je za uredništvo Dela med 29. in 30. marcem na reprezentativnem vzorcu 530 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.

Scroll to top
Skip to content