Pravico do predlaganja mandatarja imajo tudi poslanske skupine oziroma najmanj 10 poslancev. Tako se bo o tem in o roku za določitev morebitnih predčasnih volitev predsednik republike Pahor prihodnji teden posvetoval z vodji poslanskih skupin, so še napovedali.
V parlamentarnih strankah so naklonjeni razpisu predčasnih volitev, razen predsednika SDS Janeza Janše, ki meni, da bi bilo najbolje, da so volitve 10. junija. To je datum, ki je do zdaj veljal za najbolj verjetnega. Skupaj z njim bi bilo po njegovem mnenju racionalno izvesti tudi ponovitev referenduma o drugem tiru.
Kljub temu kakšnega predloga za mandatarja tako blizu volitvam verjetno ni pričakovati. Poslanci se bodo s Cerarjevim odstopom seznanili prihodnji teden, predvidoma na redni seji.
Na Cerarjevo sredino odločitev o odstopu s premierske funkcije sicer dežujejo odzivi. V opoziciji njegovo odločitev pozdravljajo, večinoma so jo tudi pričakovali zaradi razmer v koaliciji.
Janša sicer ne verjame pojasnilom, da je bila zadnja kaplja čez rop, zaradi katere je odstopil Cerar, razveljavitev referenduma o drugem tiru. Meni pa, da je Cerarjev odstop posledica razkritij na komisiji za nadzor proračuna, da Hrvaška rubi premoženje NLB, in strahu pred obravnavo poročil preiskovalnih komisij DZ glede žilnih opornic, bančne luknje in Teš 6.
Po mnenju podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka si lahko Slovenija oddahne, da te vlade ni več. To pravzaprav niti ni čudno, kajti ta vlada ni imela jasnih prioritet in jasnih ciljev, je ocenil in dodal: “Skrajni čas je, da priložnost za vodenje države dobimo stranke, ki imamo rešitve in mislimo resno.”
Vodja poslanske skupine Levice Luka Mesec razlog za premierjev odstop vidi v tem, da se je vlada z nekaterimi projekti znašla v slepi ulici, za kar odgovornost po njegovem nosi koalicija sama oziroma posamezne koalicijske partnerice. Pravi še, da za to vlado ne bo nihče točil solz in da so sami na volitve pripravljeni.
Cerarjeva predhodnica na premierskem mestu, danes pa poslanka v poslanski skupini nepovezanih poslancev Alenka Bratušek pa je kritična, da bo Cerar vodenje države nasledniku prepustil v kritičnih razmerah. Pri tem je naštela NLB, arbitražo, kaos v javnem sektorju in zdravstvu ter drugi tir. Medtem pa vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek meni, da so “dogodki pokazali, da vlada ne vlada in da je podlegla pritiskom iz ozadja”.
Oglasili so se še v zunajparlamentarni SLS, kjer menijo, da bi morala poleg Cerarja in SMC odgovornost za nastalo politično krizo prevzeti tudi koalicijski partnerici SD in DeSUS.
Do obnašanja koalicijskih strank je bil v sredo kritičen tudi Cerar, ki je dejal, da navzven leporečijo, obenem pa preprečujejo temeljne reforme.
A vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša vidi Cerarjev odstop kot marketinški korak, saj je po njegovem mnenju ugotovil, da “v lastnih ministrih nima dovolj vetra”.
Tudi vodja poslancev SD Matjaž Han meni, da se je premier odločil za odstop, ker je razočaran nad nekaterimi odločitvami v vladi.
V Cerarjevi SMC pa odstop podpirajo, saj da se na trenutni “način preprosto ni dalo več delati”. V SMC se bodo zavzeli, da vse ključne projekte v DZ peljejo naprej, zlasti vprašanje implementacije arbitraže, NLB in referenduma o drugem tiru.
Marjan Šarec, ki mu javnomnenjske ankete trenutno kažejo najvišjo podporo na volitvah, je odstop Cerarja označil kot logično posledico “poraza na ustavnem in vrhovnem sodišču, kakor tudi notranjih trenj v koaliciji”.
Tudi analitiki vidijo Cerarjev odstop kot izhod iz nedelujoče koalicije, po mnenju nekaterih pa je to bila tudi strateška poteza SMC, ki lahko z vlogo žrtve na volitvah prepriča kakšnega volivca več.
Ko se bo DZ seznanil z odstopom Cerarja, bo vlada do nastopa prihodnje lahko opravljala le še tekoče posle. Služba vlade za zakonodajo bo zato v prihodnjem tednu pripravila navodilo za opravljanje tekočih poslov predsednika vlade in ministrov. Pričakovati pa je, da bo odstop Cerarja upočasnil ali ustavil nekatere odprte projekte ministrstev.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za obrambo, se bodo nekoliko upočasnili projekti opremljanja in modernizacije voske. Projekte bodo sicer poskušali pripeljati do ravni, da bo o njih lahko odločilo prihodnje vodstvo ministrstva takoj po oblikovanju nove vlade. To velja tudi za nabavo osemkolesnih oklepnih vozil Boxer.
Na ministrstvu za obrambo pa kot jasno označujejo to, da v tem mandatu, ki se bo očitno končal predčasno, ne bosta sprejeta dva ključna obrambna zakona, zakon o obrambi in zakon o službi v Slovenski vojski.
Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da premierjev odstop ne bo vplival na pogovore z Brusljem glede privatizacije NLB. Pogovori z Evropsko komisijo v zvezi s prošnjo Slovenije za spremembo zavez glede NLB se bodo po pričakovanjih nadaljevali, so sporočili za STA.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v izjavi novinarjem napovedala, da bodo pokušali projekte in investicije maksimalno zaključiti. Med drugim bodo odprli mariborski dispečerski center v zdravstvu, upa še, da bodo lahko začeli tudi z nadomestno gradnjo novega objekta Oddelka za invalidno mladino in rehabilitacijo Stara Gora. Gibanje Skupaj naprej sicer v petek pripravlja shod, na katerem bodo zahtevali odstop ministrice.
