Drnovšek je po hudi bolezni umrl 23. februarja 2008, star 57 let.
Svojo politično kariero je zaključil kot predsednik republike v mandatu 2002 do 2007. Pred tem pa je bil dolgoletni premier in predsednik stranke LDS.
Po karieri v bančnem sektorju je bil na volitvah aprila 1989 Drnovšek najprej izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje SFRJ. Od maja 1989 do maja 1990 je bil tudi predsednik predsedstva nekdanje SFRJ. Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvrščenih v Beogradu.
V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Slovenije je leta 1992 prejel najvišje državno odlikovanje zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992, na katerih je zmagala LDS, je bil januarja 1993 ponovno izvoljen za mandatarja za sestavo vlade, v katero je povabil še Slovenske krščanske demokrate (SKD), Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) in Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS).
Na kongresu na Bledu marca 1994 je Drnovšek pod svojim vodstvom združil Liberalno demokratsko stranko z Demokratsko stranko Slovenije, Zelenimi Slovenije in Socialistično stranko Slovenije v Liberalno demokracijo Slovenije (LDS).
Svoj tretji mandat kot premier je začel januarja 1997, vodenje vlade pa je po izglasovani nezaupnici aprila 2000 predčasno končal junija 2000. Po zmagi LDS na državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 pa je oblikoval že svojo četrto vlado, v kateri so bili poleg LDS še ZLSD, SLS+SKD ter Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).
Morda najbolj znamenite so Drnovškove besede iz leta 1998, ko je opravljal še funkcijo predsednika vlade. Ob vloženi ustavni obtožbi in pozivih k odstopu je v državnem zboru dejal: “Kaj bi prinesel moj odstop? Gospodje, vsi, ki me pozivate k odstopu, ki me napadate, gospodje iz opozicije, saj se boste potem pobili za moje nasledstvo.”
V stranki LDS so ob Drnovškovi smrti zapisali, da je imel njihov dolgoletni predsednik “zaupanje med državljani, kakršnega ni imel za njim noben predsednik vlade”.
Njegov dolgoletni tesni sodelavec Gregor Golobič pa je v pogovoru za STA ocenil, da je bil Drnovšek zunajserijski politik, odprtega duha in s kapaciteto razumevanja ter komuniciranja, kakršne ne prej in ne pozneje nismo imeli priložnosti videti. “Imel je začrtano predstavo, kaj je dolžnost politika in kaj se pričakuje od državnika, temu pa je podredil vso svojo dejavnost,” se spominja Golobič.
Na predsedniških volitvah leta 2002 je Drnovšek v 2. krogu premagal takratno vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar. “Začenja se novo obdobje, tako zame kot za državo,” je dejal po objavi rezultatov volitev. Dan kasneje je Drnovšek odstopil s funkcije predsednika vlade, 20. decembra 2002 pa še kot predsednik LDS.
Predvsem drugi del predsedniškega mandata je posvetil človekovim pravicam, javnosti pa konec januarja 2006 predstavil pobudo za povezovanje ljudi, ki želijo prispevati k reševanju problemov, kot so humanitarne krize in okoljska vprašanja. S tem namenom je ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj ter se vključil v prizadevanja za rešitev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur.
V začetku februarja 2006 je javnost presenetil s pomilostitvijo nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča. V zgodovino pa se je vpisal njegov dialog s prebivalci Ambrusa, ko je konec decembra 2006 romski družini Strojan tja pripeljal bivalne zabojnike. Krajani Ambrusa so mu to preprečili, Drnovšek pa jim je zabrusil: “A ste vi ljudje? Ali kaj ste?”
Konec januarja 2006 je Drnovšek sporočil, da izstopa iz LDS z namenom, da se posveti Gibanju za razvoj. K vodenju gibanja je to leto povabil Stanislava Pejovnika. Kot je ta ocenil v pogovoru za STA, je bila Drnovškova ustanovitev Gibanja za pravičnost in razvoj v bistvu politična poteza, s katero je želel pokazati, da so stranke izgubile zaupanje. Ustanovitev gibanja je bila po njegovem mnenju odgovor na to in Drnovškovo videnje, da bi civilna družba morala nekako poseči v sistem delovanja. Zato ga je tudi poskušal organizirati kot nestrankarsko gibanje, s tem, da ni nikogar izključeval, niti tistih, ki so bili v strankah.
Zadnji del Drnovškovega življenja je zaznamoval tudi boj z boleznijo. Javnost je za Drnovškove zdravstvene težave izvedela leta 1999, ko so ga julija v ljubljanskem kliničnem centru operirali in mu zaradi rakave tvorbe odstranili desno ledvico. Kasneje so se te težave še nadaljevale.
Tudi to mnogi vidijo kot razlog, da se je Drnovšek proti koncu življenja predal duhovnosti in izdal tudi več knjig s tovrstno vsebino.
