Leta 2008 je takratna generalna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Darinka Miklavčič policiji naznanila sum, da je eden od njihovih vodilnih delavcev zlorabil položaj. Cerkvenik, takrat pomočnik generalne direktorice, naj bi v letih 2007 in 2008 zlorabil zaupanje svojih sodelavcev, ponaredil določene dokumente, med drugim podpis Miklavčičeve, in tako poskrbel, da so z računov bolnišnice na račune podjetij v tujini nakazali skupaj 460.000 evrov v štirih nakazilih.
Cerkvenik je pozneje izginil in se tako izognil pregonu. Kot je na današnjem predobravnavnem naroku pojasnil sodniku Cirilu Keršmancu, je živel v Dominikanski republiki, kjer so mu junija letos odvzeli prostost in ga kasneje izročili Sloveniji. Od konca junija je v priporu.
Med bivanjem v Dominikanski republiki je diplomiral iz prava in bil zaposlen v odvetniški pisarni v Santo Domingu, je pojasnil danes. Navedel je še, da ima licenco mednarodnega detektiva in status ambasadorja EU pri mednarodnem združenju policijskih kuratov International alliance of chaplains and law enforcement s sedežem v New Yorku. Ne namerava pa se sklicevati na diplomatsko imuniteto, ki da bi mu po njegovem prepričanju sicer pripadla.
Tožilstvo Cerkveniku očita štiri kazniva dejanja goljufije na škodo UKC Ljubljana. Kot je danes povzela tožilka Dragica Abrahamsberg, naj bi Cerkvenik prvič konec leta 2007 vodji finančne službe UKC Ljubljana Mariji Gačnik predložil podpisan nalog, na katerem je bil žig s podpisom generalne direktorice, za nakazilo 100.000 evrov na račun podjetja na Tajskem. Januarja 2008 je na podoben način uredil nakazilo 100.000 evrov na račun še enega podjetja v tujini, tokrat z utemeljitvijo, da gre za pokritje sodelovanja v nekem projektu Nata.
Junija in julija 2008 pa je, s sklicevanjem na domnevno sodelovanje v EU projektu, iz katerega naj bi kasneje bolnišnica dobila sredstva v višini več kot milijona evrov, uredil še dve nakazili na račun podjetja v Franciji, prvo v višini 110.000 evrov, drugo pa v višini 150.000 evrov, je danes povzela tožilka.
Abrahamsbergova je za Cerkvenika v primeru priznanja predlagala štiri leta in 10 mesecev enotne zaporne kazni. Obdolženi, ki je med svojimi poklicnimi referencami navedel tudi, da je predavatelj mednarodne varnosti na univerzi na Floridi, je bil pripravljen priznati krivdo, v kolikor bi tožilka očitek štirih kaznivih dejanj goljufije preoblikovala v očitek enega nadaljevanega kaznivega dejanja.
Tožilka se s tem ni strinjala, zato Cerkvenik krivde ni priznal in bo oktobra stekla glavna obravnava.
Že v začetku naroka je sicer Cerkvenik sodniku Keršmancu predlagal izključitev javnosti s sojenja, kot razlog pa navedel “posebni interes zaščite države”, med listinami v spisu naj bi namreč bile tudi take, ki se nanašajo na “določene projekte, ki so bili označeni z oznako strogo zaupno”. Tožilka je zapiranju sojenja nasprotovala, tako bo javnost s sojenja izključena le v času prebiranja omenjenih listin.
Na predlog obrambe bodo na sojenju med drugim zaslišali nekdanjo prvo damo UKC Ljubljana Miklavčičevo in takratno vodjo financ v bolnišnici Marijo Bačnik.
