Mutacije predvsem virusov RNA niso nič posebnega in so bile pričakovane tudi pri novem koronavirusu, je na dopoldanski novinarski konferenci izpostavil Štrukelj. Pri mutaciji gre lahko za spremembo ene ali več aminokislin, na primer na površini.
Ta trenutek ima angleški tip virusa devet mutacij na konici oz. površinskem tipu, ki omogoča pripetje virusa na človeško celico. “Trenutno se to kaže v večji virulentnosti, virus se torej lažje širi. To se kaže v večjem številu okužb, ne kaže pa se ta trenutek v večji smrtnosti ali v močnejšem poteku druge faze same bolezni,” je pojasnil Štrukelj.
Podobna mutacija virusa, blizu mesta, ki omogoča pripetje virusa na celico, je bila prisotna tudi pri danskih minkih, zaradi česar so se odločili, da vse odstranijo, je spomnil. V tem primeru je do mutacije prišlo zaradi preskoka na človeka in nazaj.
“Verjetnost, da je prišlo do teh mutacij s preskokom na druge nosilce, druge živalske vrste, je špekulacija, ki se ta trenutek močno raziskuje,” je danes glede novega seva iz Velike Britanije povedal Štrukelj. Mutacija je sicer običajno posledica t. i. selekcijskega pritiska, npr. zaradi zelo učinkovitih zdravil ali cepiv, ki bi se jim virus skušal izmakniti.
Po dozdajšnjih izsledkih in vitro študij novi sev, kot pravi Štrukelj, ne vpliva na učinkovitost cepiv. “Ta mutacija sicer nekoliko spremeni površino, a minimalno, cepiva bodo učinkovita,” je zatrdil. Testirali so za cepiva podjetij Moderna, Pfizer, AstraZeneca in Johnson&Johnson.
Ob tem je izpostavil prednosti cepiv, ki uporabljajo nove tehnologije, gre za RNK-cepivo. Ker znanstveniki poznajo mutacije virusa, lahko v enem dnevu v laboratoriju naredijo genski konstrukt, vgradijo mutacijo virusa in naredijo novo serijo cepiv. “Seveda mora biti tudi ta serija cepiva testirana glede varnosti in učinkovitosti, ampak postopek je bistveno hitrejši, kot bi bil pri konvencionalnih cepivih,” je poudaril.
Evropska agencija za zdravila (Ema) ravno danes odloča o odobritvi prvega cepiva proti covidu-19 v EU. Cepivo, ki sta ga izdelala ameriški Pfizer in nemški BioNTech, tako kot cepivo Moderne, temelji ravno na tej novi tehnologiji.
