Rodil se je leta 1940 v Parmi v umetniškem okolju – mama je bila učiteljica, oče pesnik, umetnostni zgodovinar in filmski kritik. Obiskoval je Univerzo v Rimu in sprva zaslovel kot poet, nato pa je postal Pasolinijev asistent pri filmu Berač (1961). Zapustil je univerzo in leto zatem posnel svoj prvi film Botra smrt (1962).

Po podatkih velikega svetovnega biografskega leksikona Osebnosti se je uveljavil s filmi Pred revolucijo (1964), Pajkova strategija (1969) in Konformist (1970) po romanu Alberta Moravie, veliko pozornost pa je zbudil z Zadnjim tangom v Parizu (1972), ki je bil v Italiji nekaj časa celo prepovedan.

Zatem se je lotil snemanja filmov, ki so po dolžini in vsebini dosegli epske razsežnosti ter imeli zaradi slikovitosti in razkošne scenografije že vse značilnosti spektakla. To so film 1900 (1976), filmska freska iz kitajske zgodovine z 19.000 statisti Zadnji kitajski cesar (1978) in Mali Buda (1993).

Med dvema ducatoma njegovih filmov so pomembni še Luna (1978), Tragedija smešnega človeka (1980) in Čaj v Sahari (1990). Njegov zadnji film, naslovljen Jaz in ti, je iz leta 2012.

Leta 1988 je prejel oskarja za najboljšo režijo in scenarij za Zadnjega kitajskega cesarja, med številnimi priznanji, ki jih je prejel, pa sta tudi zlati lev za življenjsko delo na beneškem filmskem festivalu leta 2007 in častna zlata palma na filmskem festivalu v Cannesu leta 2011.

Eden najvplivnejših ustvarjalcev v zgodovini filma je po poročanju italijanskih medijev umrl v Rimu po dolgi bolezni.