V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) tako pričakujejo, da se bodo v skladu z lani podpisanim dogovorom v enem mesecu po sklenitvi aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike – podpisali so ga minuli petek – začela pogajanja za primerljiva delovna mesta.

Pri tem opozarjajo, da mednje sodijo učitelji, saj razmerja med njihovimi plačami in plačami zdravnikov določa aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja iz leta 2002.

Ta predvideva, da bi morali biti delovni mesti najnižje uvrščenega visokošolskega učitelja docenta in najnižje uvrščenega zdravnika specialista v enakem plačnem razredu. Docent je ta trenutek uvrščen v 43. plačni razred (2286,81 evra bruto), najnižje uvrščeni zdravnik specialist pa je po novem v 45. plačnem razredu (2473,41 evra bruto).

Plača zdravnika z univerzitetno izobrazbo brez specializacije pa ne bi smela biti več kot 23 odstotkov višja od najnižje plače učitelja z univerzitetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom. Slednji je po navedbah Sviza zdaj uvrščen v 30. plačni razred (1373,4 evra bruto), zdravnik brez specializacije z licenco pa v 41. plačni razred (2114,29 evra bruto). Razlika je 740,89 evra, torej 44 odstotkov ali skoraj dvakrat več od dopuščenega, izpostavljajo v Svizu.

Po navedbah omenjenega sindikata je vlada pristala tudi na prek 30-odstoten dvig plač za posamezne skupine zdravnikov, neupoštevajoč možno do 25-odstotno povečanje osnovne plače iz naslova skrajševanja čakalnih vrst. Plače zaposlenih v izobraževanju na delovnih mestih z univerzitetno izobrazbo pa so že doslej zaostajale za primerljivimi delovnimi mesti v zdravstvu in državni upravi.

V osnovnih šolah je po podatkih ministrstva za izobraževanje v šolskem letu 2016/17 zaposlenih 18.728, v srednjih šolah pa 5535 strokovnih delavcev. Kot so preračunali v Svizu, je povprečna osnovna plača zaposlenega v vzgoji in izobraževanju z univerzitetno izobrazbo (36. plačni razred) pred novostmi iz aneksa za zdravnike zaostajala za primerljivimi delovnimi mesti z enako strokovno izobrazbo v zdravstvu (39. plačni razred) za 216,99 evra. Za povprečno osnovno plačo javnega uslužbenca z univerzitetno izobrazbo v državni upravi (43. plačni razred) pa skoraj za 550 evrov bruto.

V Sviz bodo zahtevali, da se izboljšavam zdravniških plač ustrezno prilagodijo plače primerljivih poklicev tudi v znanosti in kulturi. Kot enega od primerov je glavni tajnik Sviza navedel raziskovalce na inštitutih z doktorati znanosti.

Ob tem je izpostavil, da gre pogajanja, ki sledijo sporazumu z zdravniki, ločiti od že potekajočih pogajanj za odpravo plačnih anomalij, za katere je predvidenih na letni ravni 70 milijonov evrov. V okviru teh pogajanj se na primer iščejo rešitve za sedaj neustrezno vrednotena delovna mesta v plačni skupini J, pooblaščene uradne osebe in še nekatera delovna mesta, tudi za pomočnice vzgojiteljic.

Za slednje predlagajo dvig za tri plačne razrede, po drugi strani pa naj bi se na ločenih pogajanjih z resornim ministrstvom dogovorili tudi o preimenovanju delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice tako, da bo v večji meri odražalo zahtevnost njihovega dela. Za to pa bo potrebna tudi sprememba področne zakonodaje.

V Sindikatu kulture in narave Slovenije – Glosa pravijo, da je zlasti v plačni skupini J, pa tudi v skupini G (kultura) in I (sem sodijo javni zavodi na področju varstva narave) veliko delovnih mest, ki jih je treba prevrednotiti navzgor, nekatera delovna mesta je treba preimenovati in nekatera na novo uvesti.

Kot pojasnjujejo, svojih zahtev ne vežejo na plače zdravnikov. Imajo namreč lastne preračune in zahteve. Pričakujejo, da bi bil povprečen dvig plač za tri plačne razrede, kar bi pomenilo do 150 evrov bruto.