Kmetije v Ledavskem dolu nikoli niso bile velike. Štefan Flisar iz Korovcev pravi, da je bilo v njihovih koncih malo takih, ki bi bili lahko živeli samo od kmetijstva. Tudi na njihovi kmetiji je bilo tako. Sam je bil zaposlen v Pomurki, ki pa je propadla, in ostal je brez službe. Ker nove ni mogel dobiti, je iskal poti, kako nadomestiti izpad plače v družinskem proračunu. Še ko je bil zaposlen, so dejavnost na kmetiji prilagajali in vedno sledili novim izzivom. Njihova kmetija je bila ena redkih, ki so takoj začele pridelovati sladkorno peso. Njena donosnost jih je privedla do postopnega opuščanja živinoreje. Kmalu je ugotovil, da se od poljedelstva na takrat okrog desethektarski kmetiji ne bo dalo preživeti. Zato se je vrnil k živinoreji. Krmo pridelajo sami Ob prašičih, ki so jih redili za lastne potrebe, so začeli ponovno rediti govedo. Povečali so obseg reje prašičev na okrog 30 in jih neposredno prodajali. Pri govedu je začel s kravami dojiljami in tako dobil kakovostna teleta za nadaljnjo rejo. V začetku je bila prodaja pitancev velikim kupcem še donosna. Z vse večjo izpostavljenostjo domačega trga tuji ponudbi pa so cene začele strmo padati in preživetje kmetije je bilo ogroženo. Na srečo je prišlo do sprememb v kmetijski politiki. Kmetom so se pod nekaterimi pogoji začele odpirati poti za neposredno prodajo potrošniku. Ob možnosti klanja se je kmetom ponudila možnost prodaje svežega mesa (ohlajenega in vakuumsko pakiranega) neposredno potrošniku. Tako se je začela neposredna prodaja. Ob plačilu vseh stroškov je čisti dohodek od neposredne prodaje svežega mesa za vsaj 500 evrov večji, kot bi bil ob neposredni prodaji pitanca za klavnico. To je bil izziv za povečanje osnovne črede krav. Na kmetiji je zdaj 17 krav dojilj in približno toliko pitancev. Glede na povpraševanje po domačem mesu bi jih bilo lahko dvakrat več, a so omejeni pri pridelavi krme. Zdaj obdelujejo približno 20 hektarjev zemlje in vso krmo pridelajo sami. Govedoreja je močno spremenila koloba