V eliko ljudi stežka začne dan brez skodelice kave, pa naj gre za črno kavo, kavo z mlekom, s smetano ali katero drugo obliko, za katero verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju. Kavo, napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca, so v Evropo prvi prinesli beneški trgovci v 17. stoletju, prve kavarne pa so bile okoli leta 1645 odprte na ozemlju Italije. Rimskokatoliška cerkev je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. V Londonu so leta 1674 objavili žensko peticijo proti kavi; žene so se pritoževale, da so postali njihovi možje zaradi pitja kave "jalovi kot puščava". Prvič pa so sladkor kot dodatek h kavi uporabili na dvoru Ludvika XIV. leta 1713. Po legendi naj bi se bilo odkritje poživilnih učinkov kave naključilo. Neki pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se bil v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim duhovnikom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Sveti možje so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Naleteli so na grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od mož, ki so raziskovali uganko, je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat so v tamkajšnjem samostanu pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se bila kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še zunaj njega in na koncu po vsem planetu. Z njo se zdi, da zmoremo več Kava je zelo popularen napitek, ker je okusna in poživlja ter daje moč, po pitju se tudi bolje počutimo, razlaga Nataša Vidnar, koordinatorica promocije zdravja in zdravstvene vzgoje pri Zdravstvenem domu Adolfa Drolca v Mariboru. "O tem, ali je kava zdrava ali ne, so različna mnenja. Zadnja dognanja kažejo, da je črna, turška kava, brez dodatka sladkorja in mleka, zdrava in je tudi zelo dober antioksidant. Kakor hitro pa dodamo mleko ali sladkor, nastane kemi