Letos je po podatkih organizatorjev v dveh dnevih sodelovalo 23.303 aktivnih udeležencev, na najdaljši razdalji, na 42 km, je bilo 1568 maratoncev in 385 maratonk. Na 42- in 21-kilometrskih razdaljah je skupaj startalo 9350 maratoncev, na 10-kilometrski razdalji je bilo 6040 tekačev, v soboto pa je bilo na tekih otrok, osnovno- in srednješolcev 7956 mladih.
Andrej Razdrih, pobudnik maratona in predsednik organizacijskega odbora, je za STA pojasnil, da je proračun maratona med 1,4 in 1,6 milijona evrov, od tega mesto Ljubljana prispeva 200.000 evrov že vrsto let, med 500.000 in 600.000 se dobi iz prijavnin, večino ostalega denarja pa prispevajo pokrovitelji.
Maraton je za državno prvenstvo štel na 42 km, na polmratonski razdalji na 21 km pa so se za državne naslove pomerili v Radencih, ki je drugi največji maraton v državi, vendar ima proračun v okvirih nagradnega sklada maratona v slovenski prestolnici.
Nagradni sklad v Ljubljani je bil 222.000 evrov, v kar so poleg denarnih nagrad vključene tudi nastanitve, prehrana in prevozi, je za STA povedal Gabrijel Ambrožič, ki je bil zadolžen za tuje tekače skupaj z Borutom Podgornikom, trenerjem slovenske rekorderke Helene Javornik. Denarne nagrade so delili zgolj za teka na 42 in 21 km, pri slednjem prvič in je šlo sicer za neprimerno manjše zneske kot za maraton; za absolutne uvrstitve so prvi trije dobili 400, 200 in 100 evrov.
Rok Puhar, ki je avgusta letos nastopil na svetovnem prvenstvu v Londonu, je zmagal na 21 km. Državni naslov na 42 km je prepustil skupno enajstemu Mitji Krevsu. Slednji je še leta 2014 na svetovnem dvoranskem prvenstvu postavil slovenski rekord na 1500 m, odslej pa se namerava v nadaljevanju športne poti usmeriti v cestne teke in maratone. Drugouvrščeni v DP Simon Navodnik, ki je tokrat tekel slovenski rekord za mlajše člane, pa tudi razmišlja o podobnem koraku, kar pomeni, da bi lahko 25-letni Puhar lahko kmalu dobil močnejšo domačo konkurenco.
Nagrade na 42 km v moški in ženski konkurenci so bile enotne, dobila pa jih je prva deseterica. Krevsa je od tega cilja sicer ločilo eno mesto, vendar pa obenem več kot 12 minut. Slovencem so bile po Ambrožičevih besedah namenjene posebne nagrade, za prvih pet na 42 km, po 1500, 1000, 6000, 400 in 300 evrov, dobili pa sta jih le skupno sedma Jasmina Pitamic Vojska in osma Petra Tratnik, ker sta bili edini Slovenki, ki sta tekli pod tremi urami. Pri moških je bila meja postavljena na dve uri in pol, česar niti Krevs ni dosegel. Tako je Krevs dobil znižano nagrado 800 evrov, drugi domači maratonci za njim pa 600, 300 in 200 evrov.
Prvi mesti sta Etopijki Shuko Genemo Wote in Kenijcu Mariusu Kimutaiu prinesli po 30.000 evrov, ker je drugi tekel pod dvema urama in 10 minut, drugače bi dobil tako kot lanski zmagovalec 20.000 evrov. Če bi letošnja zmagovalca tekla rekorda proge, bi dobila Kimutai dodatnih 10.000 evrov oziroma Wotejeva 5000 evrov. Tako je bila v tem pogledu razumljiva jeza obeh po tekmi zaradi vetra, ki je tokrat res močno pihal in podiral panoje ter ograje v ciljnem prostoru in še bolj na nekaterih mestih ob trasi. Kimutai pa je bil še dodatno razočaran nad narekovalci ritma v prvem delu, ki so tekli počasneje, kot so jim naročili organizatorji. Drugi mesti so prinesli 14.000, tretji 9.000, četrti 5000, peti 3000, šesti 2500, sedmo 2000 ter deveti in deseti mesti po 1500 evrov.
“Nagradni sklad je bil letos višji, ker je bil to eden od pogojev za višji razred srednjeevropskih maratonov,” je povedal Ambrožič. “Že nekaj let smo si prizadevali, da bi dobili bronasti znak Mednarodne atletske zveze in letos ga imamo, ker izpolnjujemo predpisane kriterije in pogoje. Tako to ni več navadna rekreativna prireditev. Morajo pa biti za bronasti znak vrhunski tekmovalci iz najmanj štirih držav, za srebrnega pa iz petih. Za bronasti so zahtevani časi pod 2:15, za srebrni pa 2:12, kar je naš naslednji cilj,” je pojasnil Razdrih.
Dodatni pogoji za bronasto kategorijo maratonov so vrhunske merilne naprave in zamenjave zanje, če bi se te med tekmo pokvarile, izmerjena in certificirana trasa, okrepčevalnice na pet kilometrov v prvih 21 km, v drugem delu pa vmes še na tri kilometre vodne postaje. Zelo pomembna je po Ambrožičevih besedah tudi zdravstvena služba.” Na 80.0000 maratoncev, ki pridejo v cilj, je statistično ena smrtna žrtev. Zato je ta segment tako pomemben,” je dodal Ambrožič. Opravljeno delo je preverjal posebni kontrolor IAAF.
Po Ambrožičevih besedah je bila tokrat v Ljubljani ekipa tujih, elitnih tekačev, zelo močna, boljša kot na maratonu, ki je istočasno potekal v Frankfurtu”. Bronasta kategorija IAAF je zelo pomembna za nadaljnji razvoj našega maratona. “To pomeni, da elitni atleti in njihovi managerji vidijo, na kakšni ravni je zdaj maraton v naši prestolnici. Podobno velja za rekreativen tekače, tudi tuje, ki vedo, da bodo imeli dobre razmere za tek, četudi pri nas še niso bili. Glavno pozornost posvečamo tudi popolni varnost na trasi, da je resnično vse zaprto za promet, ter da imamo zdravstvene službe najmanj na vsakih pet kilometrov,” je povedal Razdrih in dodal, da v nekaj naslednjih letih verjetno ciljnega dela na Kongresnem trgu ne bodo prestavljali, kot vsako leto pa bodo tudi za leto 2018 pripravili kakšno novost.
