Po nočnih dvostranskih srečanjih voditeljev s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, ki vodi pogajanja na podlagi svojega kompromisnega predloga, predstavljenega pred enim tednom, je zdaj predvideno skupno zasedanje.
Ponoči so napovedovali, da naj bi predsednik Evropskega sveta zjutraj predstavil nov kompromisni predlog, a tega vsaj za zdaj ni. Ponoči je bilo iz nekaterih delegacij slišati ostre kritike na Michelov račun zaradi poteka pogajanj.
Voditelji so imeli v četrtek najprej skupno zasedanje, ki so ga v Bruslju neuradno poimenovali “terapevtska seja”, na kateri je vsak izpostavil svoja stališča. Michel je nato začel dvostranska srečanja z voditelji, ki so potekala do jutra.
Informacij o dvostranskih pogovorih Michela in slovenskega premierja Marjana Šarca, ki opravlja tekoče posle, za zdaj ni.
Na sploh je informacij malo. Vse kaže, da članice ostajajo vkopane v svojih stališčih.
V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, med katerimi je tudi Slovenija, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. Poenostavljeno bi lahko članice razdelili na dva tabora: varčne neto plačnice in prijateljice kohezije.
A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej. Pogajanja namreč otežuje tudi vpliv brexita. Unijo je namreč zapustila ena največjih neto plačnic, zaradi česar po bruseljskih izračunih v prihodnjem sedemletnem obdobju zazija luknja velikosti približno 75 milijard evrov.
Prva točka razhajanj je krovni obseg proračuna. Michelov predlog predvideva proračun v vrednosti 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) ali 1095 milijard evrov. Varčna četverica – Avstrija, Švedska, Danska in Nizozemska – vztraja pri odstotku BND. Blizu temu stališču sta Nemčija in Finska. Kohezijske države podpirajo predlog Evropske komisije, naj bo proračun vreden 1,11 odstotka BND.
Druga ključna točka razhajanj je ravnotežje med sredstvi za tradicionalni politiki, kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ki dobita približno 60 odstotkov denarja, ter sredstvi za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija ter varnostna in obrambna politika.
Tretje ključno vprašanje so proračunski popusti ali rabati za pet neto plačnic Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko, ki so nastali z rabatom za Veliko Britanijo. Da je z brexitom treba napraviti konec rabatom, meni velika skupina držav s Francijo na čelu. Michelov predlog predvideva preglednejši sistem in postopno zmanjševanje rabatov, a brez podrobnosti glede zneskov.
Slovenija je med članicami, ki so z Michelovim kompromisnim predlogom najbolj nezadovoljne. Padec kohezijskih sredstev je še vedno preveč drastičen, je ob prihodu na vrh poudaril Šarec. Michelov predlog po njegovih besedah predvideva 24-odstoten padec kohezijskih sredstev za Slovenijo glede na sedanji večletni proračun.
Ključne slovenske prioritete so, da ostanejo kohezijska sredstva čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073 milijarde evrov, da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja.
