Gre predvsem za tehnologije oziroma algoritme, ki spremljajo, kako in za kaj uporabnik uporablja mobilni telefon, na podlagi tega pa mu nato z nasveti in predlogi olajšujejo izvajanje vsakdanjih opravil ali pa npr. samodejno optimizirajo delovanje aplikacij na telefonu tako, da se potroši manj energije.
Vse več pametnih mobilnikov z vrha ponudbe tako že vključuje rešitve, kot so prepoznava govora in obraza ter strojno učenje. Vendar pa se tehnologija hitro širi na vse več mobilnih telefonov.
S tovrstno tehnologijo naj bi bilo tako opremljenih že več kot 300 milijonov oziroma okrog petina pametnih mobilnikov, ki jih bodo prodali v letu 2017, ocenjujejo v mednarodni analitsko svetovalni hiši Deloitte.
“Vsako veliko podjetje v sektorju usmerja svoje raziskave in razvoj na to področje,” je dodala analitičarka
Annette Zimmermann iz mednarodne analitsko svetovalne hiše Gartner.
Osnovni mobilni telefoni izpred časa danes prevladujočih pametnih mobilnikov so bili primarno namenjeni govorni telefonski komunikaciji in kratkim tekstovnim sporočilom, običajno so imeli integrirano fizično tipkovnico, njihovi zasloni niso bili občutljivi na dotik.
Pametni mobilniki so skupaj s sodobnimi mobilnimi omrežji prinesli stalno dostopnost interneta in svet mobilnih aplikacij, z vse zmogljivejšo strojno in programsko opremo ter vse hitrejšimi internetnimi povezavami pa zdaj omogočajo vedno bolj pametne funkcije.
Uporabniki tako prihajajo v dobo, ko bodo pametne naprave že na podlagi posameznikovega gibanja ali določenih opravil napovedale, kam se uporabnik odpravlja ali kakšno bo njegovo naslednje opravilo, na tej podlagi pa mu vnaprej posredovale določene nasvete ali predloge.
Kalifornijsko startup podjetje Neura tako razvija sistem umetne inteligence, ki lahko zazna dnevne vzorce obnašanja uporabnika. To naredijo s pomočjo algoritmov, ki analizirajo podatke o lokaciji mobilnika, hitrosti premikanja uporabnika idr. To nato združijo s podatki o uporabnikovih preteklih aktivnostih in posledično predvidijo, kaj bo uporabnik naredil v naslednjem koraku.
Sistem na pametnem mobilniku bo tako lahko sam prišel do sklepa, da uporabnik teče na avtobus ali pa se rekreira, na tej podlagi pa mu recimo ponudil vozni red avtobusa ali vklop glasbene aplikacije s priljubljenimi skladbami za tek.
Napredni sistemi umetne inteligence naj bi ob povečevanju strojnih zmogljivosti mobilnih naprav obenem vedno več funkcij izvajali tudi brez povezave z zunanjimi strežniki. To bi lahko bil tudi eden od odgovorov na danes perečo problematiko zbiranja in posredovanja osebnih podatkov z uporabnikovega mobilnega telefona na zunanje strežnike.
Kljub prihajajoči dobi super mobilnikov pa že omenjeni osnovni mobilniki še niso del zgodovine. Na to nenazadnje nakazuje tudi v nedeljo predstavljena nova različica kultnega mobilnika Nokia 3310, enega najbolj prepoznavnih prenosnih telefonov izpred dobe pametnih mobilnikov.
V letu 2016 je bilo po podatkih analitske hiše Gartner prodanih 1,5 milijarde pametnih mobilnikov in okrog 400 milijonov osnovnih mobilnih telefonov. Slednji se največ prodajajo na manj razvitih trgih, kupujejo pa jih tudi potrošniki na bolj razvitih trgih – zaradi nizke cene, načelnih razlogov, nostalgije, enostavne uporabe, trpežnosti in drugih razlogov. Pogosto je to prvi telefon za otroke ali pa uporabnikov sekundarni telefon za posebne namene.