Vlada v Skopju in del mednarodne javnosti je ocenila, da je referendum uspel, ker se je – kot kažejo neuradni podatki volilne komisije – odzvalo 666.743 volivcev. Kar 91,46 odstotka udeležencev (609.813) je na vprašanje “Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?” odgovorilo pritrdilno, 5,66 odstotka jih je glasovalo proti.
Opozicija meni, da referendum ni uspel, ker zaradi prenizke udeležbe – 36,91 odstotka – ni veljaven. Za veljavnost tega, sicer posvetovalnega referenduma, je bila po ustavi potrebna več kot 50-odstotna udeležba.
Vodja največje makedonske opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je v nedeljo ocenil, da so se državljani na referendumu – tisti, ki so glasovali proti, in tisti, ki se ga niso udeležili – izjasnili proti sporazumu z Grčijo in novemu imenu – Republika Severna Makedonija. Referendum je označil kot poraz ne samo za omenjeni sporazum, temveč tudi za vlado. Združena makedonska diaspora (UMD) je zaradi tega “poraza vlade” pozvala k odstopu premierja Zorana Zaeva in zunanjega ministra Nikole Dimitrova.
Ker je bil zadnji popis prebivalstva izveden leta 2002, sicer nihče z gotovostjo ne ve, koliko ljudi trenutno živi v Makedoniji. V nedeljo je bilo na volišča pozvanih 1,8 milijona volilnih upravičencev.
Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), uradni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo, je v odzivu kot posebno okoliščino referenduma izpostavil dejstvo, “da se je okoli pol milijona potencialnih volivcev, ki stalno živijo v tujini, z vednostjo ali pa zaradi zavajajočih informacij praktično pridružilo bojkotu in s tem prispevalo, da predvidena kvota udeležbe ni bila dosežena”.
Kljub temu je poudaril, da je ogromna večina prebivalcev Makedonije podprla sporazum z Grčijo. Zdaj je po njegovi oceni pomembno, “da mednarodna skupnost, EU in Nato, še naprej podpirata Makedonijo na poti v evroatlantske integracije”. Ostalo delo bodo morali opraviti makedonski politiki, “ki se morajo zavedati, da gre za dolgoročni interes ali celo za usodo makedonskega naroda in države”.
Tudi v EU so se na izid referenduma odzvali s pozivom vsem političnim in institucionalnim igralcem v Makedoniji, naj delujejo nadstrankarsko ter izkoristijo to zgodovinsko priložnost za spravo v regiji in odločilen premik države na poti v unijo.
“Na mirnem in demokratičnem glasovanju se je velika večina tistih, ki so izkoristili volilno pravico, izrekla za prespanski sporazum o vprašanju imena in njihovi evropski poti,” sta v skupni izjavi zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn.
Zdaj je na potezi parlament, ki bo nadaljeval korake za uresničitev sporazuma z odločitvijo o sprejetju ustavnih sprememb, sta poudarila, Makedoniji pa zagotovila nadaljnjo podporo EU.
Polno uresničitev sporazuma so podprle tudi ZDA. Voditelje v Makedoniji so pozvale, naj se “dvignejo nad strankarsko politiko in izkoristijo to zgodovinsko priložnost za zagotovitev svetlejše prihodnosti države”.
Rusija, ki je sporočila, da po referendumu pozorno spremlja razmere v državi, je izrazila pričakovanje, da bo celoten proces potekal v skladu z zakoni.
Atene ocenjujejo, da bi Skopje moralo uresničiti sporazum z Grčijo. Grški premier Aleksis Cipras je že v nedeljo pohvalil pogum in odločenost Zaeva, ker se je po referendumu zavezal nadaljevanju postopka implementacije sporazuma, da bi po 27 letih končal spor o imenu z Grčijo.
Slovenija pričakuje, da bo izražena volja volivcev upoštevana v nadaljnjem postopku implementacije sporazuma, ki bo poleg rešitve spora z Grčijo prispevala tudi k udejanjanju evroatlantske prihodnosti Makedonije. Zunanje ministrstvo je ob tem izpostavilo aktivno podporo Slovenije tej prihodnosti, ki je pomembna za napredek države kot tudi napredek in stabilnost celotnega Zahodnega Balkana.
Evropski poslanec Lojze Peterle (NSi/EPP), ki je predsednik delegacije odbora za odnose z Makedonijo v Evropskem parlamentu, je za STA opozoril na politično polarizacijo v državi po referendumu, kot tudi na možnost odmika evroatlantske perspektive Makedonije. Pogoj zanjo je uresničenje sporazuma, kar pomeni spremembo ustave, je spomnil.
Slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin je izid ocenil kot “izjemno pozitiven”. To, da več kot devet od desetih sodelujočih podpira spremembo imena, zato da bi se lahko zgodil vstop Makedonije v Nato in sprožil proces pogajanj za vstop v EU, jasno kaže usmerjenost v prihodnost, je izpostavil.
Tudi Zaev je v nedeljo po objavi prvih izidov menil, da je treba “voljo tistih, ki so glasovali, spremeniti v politično ukrepanje v parlamentu”. Ob tem je napovedal predčasne volitve, če bodo nasprotniki referenduma blokirali ustavno spremembo imena v parlamentu. Danes je napovedal, da bo že v nekaj dneh znano, ali obstaja možnost za dogovor z opozicijo o dvotretjinski podpori v parlamentu za ustavne spremembe. Potrdil je tudi, da od poslancev VMRO-DPMNE še ni dobil konkretne podpore za spremembo ustave. Več jasnosti pričakuje v prihodnjih dneh.
Makedonski mediji so poročali, da bo Zaev predčasne volitve sklical, če v desetih dneh ne bo dobil podpore članov VMRO-DPMNE za ustavne spremembe. Za njihovo potrditev potrebuje podporo najmanj 80 poslancev v 120-članskem parlamentu, vlada pa ima podporo 71 poslancev. Predčasne volitve naj bi organizirali najkasneje do 25. novembra.
