“Lahko rečemo, da je na nekaterih območjih Slovenije vodni primanjkljaj, saj je padlo manj dežja, izhlapelo pa več, kot ga je padlo,” navaja agrometeorologinja, ki tako opozarja na primanjkljaj vlage v površinskih slojih tal zaradi vročine in potrebo po namakanju oz. zalivanju. A kakšnih dramatičnih razmer na Arsu ne opažajo.

Letos je sicer bilo že spomladi nekaj težav s pomanjkanjem dežja v marcu, a se je nato stanje aprila popravilo, a so bile padavine neenakomerno razporejene. Je pa marčevski sušni stres prizadel predvsem ozimne posevke žit in travinje, zato sta se ječmen in pšenica slabše razraščala, kar se bo pokazalo tudi na pridelku, tudi prve košnje trave so ponekod bile skromnejše, še navaja agrometeorologinja Andreja Sušnik.

“Posebnega alarma zaenkrat še ni,” pravi tudi Miran Naglič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Tudi napovedi za prihodnje dni kažejo na ponekod nekaj dežja, kar pa hkrati pomeni, da ga ponekod tudi ne bo in bodo tako nekatera območja ostala brez padavin.

Po podatkih Arsa je večja suša slovensko kmetijstvo v zadnjih 50 letih prizadela 16-krat, od tega samo od leta 2000 naprej osemkrat. Zadnja večja kmetijska suša je bila v Sloveniji leta 2013. Se pa sicer slovensko kmetijstvo vsako leto ponekod sooča s sušo, zato je še posebej v kmetijski pridelavi, ki je tržno orientirana, potrebno dodajanje vode. Leta 2015 je bilo bolj sušno v severovzhodnem delu Slovenije, tudi lani so se nekatera območja spopadala s primanjkljaji vode oz. padavin, je pa to vsakoletna težava na Primorskem, izpostavlja Sušnikova.

Arso sicer v sredo gosti seminar Pripravimo se na sušo v okviru projekta, v katerem sodeluje z več državami Podonavske regije. Predvsem slovenskim kmetijskim pridelovalcem pa bo namenjen dnevni bilten, ki ga bo Arso začel kmalu objavljati na svojih spletnih straneh, v njem pa bodo na voljo podatki o izhlapevanju, temperaturah tal, vročinski in sušni indeksi in podobno za 15 slovenskih regij. Z njimi si bodo lahko kmetje pomagali pri različnih tehnoloških ukrepih.