Milanović je med volilno kampanjo izpostavil, da bo ena njegovih prednostnih nalog krepitev odnosov s Slovenijo. To je ponovil tudi v današnjem telefonskem pogovoru s slovenskim predsednikom Pahorjem, ki mu je čestital za zmago.
“Vesel sem, da je v najinem pogovoru ponovil izjavo, (…) da želi izboljšati odnose s Slovenijo in da bo to ena od njegovih prednostnih nalog,” je Pahor danes v Ljubljani povedal novinarjem. “Rekel sem, da ima v tem smislu v Sloveniji prijatelja, nekoga, ki je v celoti predan dialogu, iskanju rešitev, da pa seveda moja stališča glede arbitražnega sporazuma pozna in da jih mora upoštevati,” je poudaril Pahor v izjavi po sprejemu kolednikov v predsedniški palači.
Izrazil je upanje, da bo ta dialog v naslednjih letih pripeljal do tega, da bo odločitev arbitražnega sodišča o meji med državama uveljavljena sporazumno in v vzajemno korist obeh držav. “V dialogu bo treba poiskati način, kako bi lahko v naslednjih letih Slovenija in Hrvaška vzajemno, sporazumno mejo, ki jo je določilo arbitražno sodišče, tudi označili in s tem zaprli še zadnje veliko vprašanje, ki je nastalo ob razpadu prejšnje države,” je še dejal Pahor.
Povedal je, da je sprejel tudi Milanovićevo vabilo na inavguracijo v začetku februarja. Po njegovih besedah je politično sporočilo, o katerem sta danes govorila z Milanovićem, in sporočilo, ki ga bo dal s svojo prisotnostjo na inavguraciji, da sta Slovenija in Hrvaška sosednji in morata biti tudi prijateljski državi. Sporočilo je tudi, da imata državi tako rekoč večinoma urejene odnose, razen enega, ki je zelo zapleten, vendar pa je sodišče o njem odločilo in bo odločitev treba prej ali slej uveljaviti, je še izpostavil slovenski predsednik.
Članu hrvaških opozicijskih socialdemokratov SDP je za nedeljsko zmago nad dosedanjo predsednico iz vrst konservativne HDZ Kolindo Grabar-Kitarović čestital tudi predsednik SD Dejan Židan, so sporočili iz stranke.
“Trdno verjamem, da je čas, da Hrvaška in Slovenija obnovita prijateljske odnose na temelju vladavine prava, medsebojnega spoštovanja in pripadnosti skupnim evropskim vrednotam. Zato sem vesel, da si izboljšanje odnosov s Slovenijo tudi sam uvrstil na vrh svoje mednarodne agende,” je poudaril v čestitki.
Slovenski politični analitik Borut Šuklje je za STA v oceni hrvaških predsedniških volitev opozoril, da je treba biti zadržan glede napovedi Milanovića o izboljšanju odnosov s Slovenijo in spomnil na njegova pretekla dejanja in stališča.
Kot opozarja, Milanovića spremljata vsaj dve težavi – prva je t. i. mokriški sporazum, ki ga je leta 2013 podpisal s tedanjim slovenskim premierjem Janezom Janšo, a je samo slovenska vlada izpolnila svoj del dogovora. Druga težava je povezana z zadnjimi dnevi oktobra 2009, ko je takratna hrvaška premierka Jadranka Kosor sporočila, da sta s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem zaključila pogovore o sporazumu o arbitraži in da bo predlog poslala v hrvaški parlament. Konec julija 2015 je Milanović kot predsednik hrvaške vlade zahteval, da Hrvaška razdre sporazum o arbitraži, še poudarja Šuklje.
“Zato velja danes ob oceni, kaj za odnose s Slovenijo pomeni Milanovićeva izvolitev, predvsem spremljati in opazovati, kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih,” je še opozoril Šuklje.
Da je Milanovićeve predvolilne obljube treba jemati z rezervo, je za STA povedal tudi komentator zagrebškega časnika 24 sata Tomislav Klauški. Kljub temu pričakuje, da bo med Milanovićevimi prvimi zunanjepolitičnimi potezami srečanje s Pahorjem. Izpostavlja, da si bo Milanović prizadeval, da bi bil pomemben mednarodni dejavnik v regiji.
V vsakem primeru je spodbudno, da je Milanović postavil otoplitev odnosov s Slovenijo med prednostne naloge, ko gre za odnose v regiji, je za STA dejal znani hrvaški strokovnjak za odnose z javnostmi in politični analitik Božo Skoko.
“Ne bo presenečenje, če bo srečanje Milanovića z njegovim slovenskim kolegom Pahorjem eno prvih mednarodnih srečanj novega hrvaškega predsednika. Milanović vidi Pahorja kot enega resničnih političnih partnerjev v regiji,” je izjavil Skoko.
Glede hrvaške notranje politike hrvaška analitika ne pričakujeta večjih spopadov med Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem, čeprav ne gre povsem izključiti težav pri kohabitaciji Pantovčaka in Banskih dvorov. “Lahko, da bomo iskre videli že med hrvaškim predsedovanjem Svetu EU, ko bo Milanović zagotovo hotel odigrati svojo vlogo pri oblikovanju hrvaške zunanje politike,” meni Skoko.
Hrvaška državna volilna komisija je danes objavila tudi uradne izide nedeljskih volitev. Milanović je prejel 1.034.389 glasov, dosedanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa 929.488 glasov. Volitev se je udeležilo 55 odstotkov od nekaj več kot 3,8 milijona volilnih upravičencev.
