Zamisel o spomeniku Miloševiću se je v Srbiji pojavila, potem ko so v javnost prišle ocene, da je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije z obrazložitvijo sodbe nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću Miloševića opralo krivde za zločine v BiH.

Pobudo za postavitev spomenika je dala nekdanja Miloševićeva socialistična stranka SPS in s tem po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sprožila plaz odzivov na družbenih omrežjih. Nekateri trdijo, da je bil Milošević zgodovinska osebnost in si zasluži spomenik, drugi grozijo, da od spomenika ne bo ostalo nič, če ga bodo zares postavili.

Profesor psihologije in nekdanji član srbske vlade po strmoglavljenju Miloševića Žarko Korać je ocenil, da gre pri pobudi za postavitev spomenika za poskus “oprati lastno biografijo”, čeprav bo to naletelo na negativen odziv tako v regiji kot v Evropi.

Urednik beograjskega dopisništva Radia svobodna Evropa Miloš Teodorović pa meni, da je pobuda vrhunec brezobzirnosti, saj, kot je dejal, “se še dobro spomnimo tistih časov in tega, kaj smo takrat preživljali”.

Karadžića je haaško sodišče 24. marca letos obsodilo na 40 let zapora zaradi genocida nad Bošnjaki v Srebrenici, zločinov v Sarajevu, ugrabitve talcev in številnih vojnih zločinov v sedmih občinah BiH. Karadžić se je prejšnji mesec na sodbo pritožil.

Milošević je v priporu haaškega sodišča umrl 11. marca 2006, še pred koncem sojenja. Sodili so mu za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti. Po njegovi smrti je haaško sodišče primer opustilo in tako nikoli izreklo sodbe.