Počivalšek o interpelaciji: Glavni cilj je padec vlade, ne razjasnitev okoliščin

Počivalšek o interpelaciji: Glavni cilj je padec vlade, ne razjasnitev okoliščin

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je v izjavi za javnost odzval na interpelacijo opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB ter dejal, da je glavni cilj predlagateljev padec vlade in ne razjasnitev okoliščin postopkov nabave zaščitne opreme, ki je v minulih tednih dvignila precej prahu.

Opozicijske stranke, ki so vložile interpelacijo, Počivalšku očitajo nepregleden nakup zaščitne opreme v času epidemije ter splošno nespoštovanje zakonodaje. Počivalšek opoziciji očita, da si bolj želi padec vlade, kot razjasnitev nabav zaščitne opreme.

“V tem primeru bi si vzeli dovolj časa in preverili že zdaj dosegljivo dokumentacijo, ne pa sestavljali nekakšno sestavljanko informacij najrazličnejših virov in verodostojnosti,” je dejal v izjavi za javnost.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo dodaja, da bi dokumentacija, ki je na voljo, nedvoumno pokazala, kako so postopki potekali, kdo je v njih odločal, predvsem pa, kakšne so bile razmere v kritičnih trenutkih ob izbruhu epidemije in kako težko je bilo v tem času priti do kakršne koli zaščitne opreme.

Interpelacije se Počivalšek pravzaprav veseli, saj ponuja priložnost za celovito obravnavo tematike, ki je po razkritjih v oddaji Tarča na javni televiziji dvignila prah v slovenski javnosti in povzročila številne proteste uperjene proti njegovemu resorju ter vladi nasploh.

“Vsem, ki jih zanima resnica o nabavah zaščitne opreme, bom predložil vso dokumentacijo in povedal vse, kar jih bo zanimalo. Pravzaprav sem organe, ki so pri nas pristojni za te naloge, tudi sam pozval, da se preiskovanja tega primera lotijo čim prej,” odločno poudarja Počivalšek. Slednji meni, da se v občutljivih časih epidemije ustvarja “kriminalna nadaljevanka s političnim predznakom”.

Počivalšek zatrjuje, da so vsi, ki so sodelovali pri nabavi zaščitne opreme, opravili svoje delo in da se bo po preiskavi vsem odvalilo veliko breme s pleč. “Enkrat za vselej bo preiskava pojasnila, kdo je kupoval, kdo prodajal in kdo o vsem odločal,” je še prepričan.

Znova je prst uperil v tiste, ki so zdajšnjo vlado pustili v zahtevnem položaju, kar se tiče zaščitne opreme. “Brez vpogleda v aktivnosti pred 12. marcem, je o tem, kar se je dogajalo od 13. naprej, nemogoče objektivno soditi,” je zaključil Počivalšek.

Za razrešitev ministra je sicer potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov, medtem ko jih ima del opozicije, ki je vložil interpelacijo, 37. V opozicijski SNS so napovedali, da interpelacije ne bodo podprli.

Za zdaj kaže na koalicijsko podporo Počivalšku. Iz SMC so sporočili, da strankini poslanci stojijo za svojim predsednikom. V koalicijskih SDS in NSi se danes na interpelacijo niso posebej odzivali. Predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša je sicer v minulih dneh že pojasnil, da Počivalšku zaupa, kar je tudi strankino stališče.

So se pa danes odzvali v poslanski skupini koalicijske DeSUS. “Zavedamo se, da imajo opozicijske stranke pravico vložiti interpelacijo, vendar pa bi bilo v tem trenutku bolj smotrno, da pristojne in neodvisne institucije čim prej raziščejo, kaj se je pri nabavah zaščitne opreme in medicinskih pripomočkov dejansko dogajalo. Če se bo izkazalo, da so bili postopki nepravilni, v poslanski skupini DeSUS pričakujemo, da bodo posamezniki odgovornost za svoja dejanja tudi prevzeli,” so navedli in dodali, da interpelacije ne bodo podprli.

Vlada sicer pripravlja oz. je v zaključni fazi priprave poročil ministrstev o zagotavljanju zaščitne opreme v času pandemije in o stanju opreme ob nastopu nove vlade. Poročilo utegne potrditi v torek, njegovo obravnavo je v DZ pričakovati že ta teden.

Gre za prvo interpelacijo v aktualnem mandatu Janševe vlade, in sicer po niti dveh mesecih njenega dela.

So pa interpelacije ministrov za gospodarstvo v zgodovini DZ redkost. Kot je razvidno iz spletne strani DZ, so edino vložili novembra 1995 proti ministru za gospodarske dejavnosti Maksu Tajnikarju. Zatem je sicer predsednik vlade podal predlog za ministrovo razrešitev, slednji pa je januarja 1996 med razpravo o razrešitvi DZ obvestil o odstopu s funkcije. Nadaljnja razprava o razrešitvi je bila zato brezpredmetna.

Scroll to top
Skip to content